Kašelj gospodarskega bolnika ob Renu

V Nemčijo gre kar četrtina našega izvoza in dogajanje v njej bo letos opazno vplivalo tudi na poslovanje našega gospodarstva.

Novica, da je skoraj 85-milijonska Nemčija zašla v tehnično recesijo, saj ima dve zaporedni četrtletji z negativno gospodarsko rastjo, za poznavalce ni posebno presenetljiva. Največje evrsko in evropsko gospodarstvo, tradicionalno zelo povezano z Rusijo, v zadnjih letih močno čuti ekonomske in geopolitične posledice ruske invazije v Ukrajini, že prej pa so ga majali covid-19 in motnje v dobaviteljskih verigah. Zdaj sta na udaru tamkajšnji avtomobilska in strojna industrija, visoka inflacija zmanjšuje tudi domače povpraševanje, tradicionalno varčni Nemci so omejili nekatere večje nakupe. Vse to povzroča gospodarsko skrčenje, ki lahko traja tudi do konca tega leta, kažejo nekatere napovedi.

Nemci posledično manj uvažajo, povečuje se število stečajev, skratka, evropska gospodarska lokomotiva izgublja sapo, in to seveda povzroča skrbi tako v Evropi kot v Sloveniji. V Nemčijo gre kar četrtina našega izvoza in dogajanje v njej bo letos opazno vplivalo tudi na poslovanje našega gospodarstva. Ko ta ekonomsko močna država zaide v težave, posledice čez približno dve četrtletji čutimo tudi pri nas. Ker nemški statistični urad Destatis zaznava negativno rast že v obdobju od začetka oktobra lani, je torej njihova recesija že pri nas, kar sicer posredno dokazujejo tudi podatki o zmanjševanju proizvodnje v velikem delu naše industrije.

Slovenija kot majhna, odprta in izvozno naravnana država, mora seveda pozorno spremljati dogajanje v gospodarskem bolniku ob Renu, predvsem pa pametno in pravočasno ukrepati. Ob vojni v Ukrajini in zaostrovanju odnosov med ZDA in Kitajsko se razmere v globalni ekonomiji hitro spreminjajo, slovensko gospodarstvo in izvozniki pa v njej ne bodo več mogli delati na star način, v današnjem Delu opozarja nekdanji predsednik uprave SID banke Sibil Svilan.

Izkušeni bankir vidi priložnost tudi v skrajševanju dobaviteljskih verig in selitvi proizvodnje v Evropo, zato vladi, gospodarski in obrtni zbornici ter bankam predlaga, naj takoj skupaj pripravijo program, ki bo slovenskim podjetjem omogočil enakopravnejši nastop v tej novi realnosti. Tudi to je lahko način, da krizo uporabimo kot priložnost.