Natov magnet za ukrajinsko varnost
Zavezništvo še išče kompromisno formulo, s katero bi se opredelilo do ambicij Kijeva
Poldrugi mesec pred vrhom Nata v Vilni v zavezništvu še ni enotne drže do pristopa Ukrajine. Tega v času vojne že tako ni mogoče izpeljati, a predvsem vzhodne zavezniške države bi rade ustregle Kijevu, ki pričakuje vsaj konkretne zaveze.
Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v sredo na bruseljskem forumu German Marshall Funda pojasnil, da so »pogledi v zavezništvo različni«. V Natu se odločitve sprejemajo soglasno. Med državami, ki jasno izražajo zadržke do zavez Ukrajini, naj bi bile Nemčija in ZDA. Na drugi strani so Poljska in baltiške države. V Natu se sklicujejo na sklepe vrha v Bukarešti leta 2008, ko sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy preprečila vstop Gruzije in Ukrajine v akcijski načrt za članstvo. To je nekakšen okvir za pridruževanje.
Namesto tega sta dobili le nejasno napoved, da bosta (nekega dne) postali članici. Poleti tistega leta je Rusija napadla Gruzijo in šest le pozneje prvič Ukrajino. V Natu od vrha v Bukarešti vztrajajo pri tej formulaciji, ki predvideva članstvo zgolj na teoretični ravni. Vstop Ukrajine pred drugim ruskim napadom februarja lani sploh ni bil tema. Jasno je, da država sredi vojne ne more vstopiti v Nato. Po drugi strani je Stoltenberg opozoril, da Natova vrata ostajajo odprta in da o vstopu ne odloča Moskva, temveč zaveznice in Ukrajina.
Po njegovih ocenah se Ukrajina z vojno že tako približuje Natu, saj uporablja vse več njegove opreme in sistemov. Ko se bo začelo usposabljanje pilotov za F-16, bodo še bolj interoperabilni. V Vilni naj bi se vsaj strinjali o večletnem programu za podporo Ukrajini pri prehodu od sovjetskih k Natovim doktrinam, opremi in standardom. V ukrajinski armadi po Stoltenbergovi oceni obstajata dva svetova, Natov in sovjetski. Cilj je, da bi postali interoperabilni z Natom ne glede na odločitev o članstvu. Jamstvo kolektivne obrambe zagotavlja le članstvo v Natu, 5. člen zavezniške pogodbe.
Različni varnostni aranžmaji
Razprave o različnih varnostnih aranžmajih z Ukrajino, ki bi preprečili ponoven ruski napad, naj bi prišle na vrsto po vojni. Nekdanji nemški visoki diplomat in vodja münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je pred kratkim v Handelsblatu predlagal, da bi uporabili temeljni akt Nata in
Rusije iz leta 1997. V njem je Rusija privolila v širitev Nata, zavezništvo pa se je odpovedalo namestitvi večjih enot v novinkah. To se je spremenilo po prvem ruskem napadu na Ukrajino leta 2014, ki se je začel z zavzetjem Krima.
Ischinger je predlagal, da bi Rusiji, če bi zapustila celotno zasedeno ozemlje, ponudili, da v Ukrajini po vstopu v Nato ne bo nameščenega jedrskega orožja in večjih enot z Zahoda. Takšna ponudba da bi bila lahko del dolgoročne rešitve, ko bo Rusija končno ugotovila, da so njeni dejanski vojni cilji trajno nedosegljivi. Stoltenberg pa je že tako prepričan, da moramo biti pripravljeni na dolgo pot vojne. Rusija da ima sicer res veliko žrtev in nizko moralo, tudi oprema, usposabljanje, logistika in vodstvo so slabi. »Vendar poskušajo tisto, kar jim manjka pri kakovosti, nadomestiti s količino,« je ocenil.