Brez dviga cestnin bi morali razmišljati o dokapitalizaciji
Vlada je na predlog Darsa povišala cene za 6,8 odstotka
Vlada je na predlog Darsa za 6,8 odstotka podražila vinjete. S podražitvijo 15. junija bodo višje cestnine že to poletno sezono plačevali tujci, ki bodo potovali po Sloveniji, večino Slovencev pa bo višji strošek doletel ob nakupu letne vinjete prihodnje leto. »Treba je zagotoviti dolgoročno inančno vzdržnost Darsa, da bomo lahko izpeljali vse zastavljene projekte,« je odločitev argumentirala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Dars si je več zadnjih let prizadeval za povišanje cen, saj je bilo zadnje decembra 2013. Dars je lani s prodajo vinjet zbral 195 milijonov evrov prihodkov. V družbi ocenjujejo, da bodo s podražitvijo do konca tega leta dobili 5,3 milijona evrov dodatnih prihodkov od prodaje elektronskih vinjet, če bo količinsko prodaja ostala enaka kot v drugi polovici leta 2022, prihodnje leto pa 14,6 milijona evrov dodatnih prihodkov na letni ravni.
Upravljavec avtocest s prodajo vinjet ustvari 38 odstotkov vseh prihodkov. Pomembnejša postavka so le še prihodki od cestnin tovornega prometa, ki pomenijo dobro polovico vseh prihodkov. Dars je sicer lani ustvaril 517 milijonov evrov vseh prihodkov, čisti dobiček pa je znašal 135,1 milijona evrov. Zakaj je potrebna podražitev vinjet, smo vprašali predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka.
Kaj dodatni prihodki od prodaje pomenijo za Dars?
Dars je danes inančno stabilno podjetje, vendar z izjemno močnim investicijskim ciklom pred seboj. Stalna skrb za zadostno višino prihodkov je edino jamstvo za izvedbo velikih investicij, kot je na primer tretja razvojna os. Skladno z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 so vlaganja Darsa v cestninske ceste pogojena tudi z ustreznim mehanizmom prilagajanja višine cestnine, ki bo omogočal odplačilo obstoječih in prihodnjih inančnih obveznosti, najetih v ta namen. Za izvedbo investicij je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, ki bodo zagotavljali dolgoročno inančno vzdržnost Darsa. Poleg poroštvenega zakona za nove investicije je treba za ustvarjanje dodatnega prostega denarnega toka, ob že vzpostavljenih mehanizmih prilagajanja višine cestnine, zagotoviti njeno dejansko sprotno prilagajanje. Le tako bo omogočena izvedba predvidenih investicij in spo
Vinjete bodo dražje od 15. junija. sobnost Darsa, da izpolnjuje vse inančne obveznosti iz dodatnega zadolževanja, s ciljem dolgoročne poslovne vzdržnosti. Pri tem je treba upoštevati tudi omejitve in tveganja, ki izhajajo iz inančnih zavez iz obstoječih inančnih obveznosti, najetih za gradnjo in obnavljanje avtocestnega omrežja. Na zadnji dan aprila letos je bil Dars zadolžen za 1,6 milijarde evrov, letos mora odplačati 138,6 milijona evrov glavnic in 37,2 milijona evrov obresti.
Cestnine v Sloveniji zaostajajo tako za rastjo cen – dvig cen gradbenih storitev in podražitev investicij v zadnjem dveletnem obdobju – kot tudi za nivojem letnih stroškov cestninskih cest in s tem zmanjšujejo kreditno sposobnost Darsa. Če ne bomo usklajevali cestnin, bomo morali razmišljati o potencialnih drugih oblikah inanciranja. Med temi je tudi dokapitalizacija Darsa, ki pa bi lahko imela velik vpliv na Republiko Slovenijo z vidika javnega dolga.
Kam boste dodatni denar usmerili?
Dars si že več let prizadeva za ustrezen dvig cestninskih prihodkov, ki mu bo zagotavljal ustrezno višino prihodkov za doseganje dolgoročnih ciljev ter odplačevanje dolga in hkratno prizadevanje za zapiranje vrzeli med stroški cestninskih cest, izračunanimi po veljavni metodologiji, v primerjavi s prihodki iz pobranih cestnin. Cestninski prihodki so edini vir za inanciranje gradnje, obratovanja in vzdrževanja cestninskih cest, ki pa jih lahko realiziramo le v omejenem časovnem obdobju v času življenjske dobe infrastrukturnih elementov, kakor je opredeljeno v vladni uredbi o metodologiji za izračun stroškov cestninskih cest. Poleg tega predstavljajo zadostni cestninski prihodki tudi osnovo stabilnega denarnega toka, ki omogoča dostop do inančnih virov za gradnjo novih cest in objektov ter vpliva na cenovne pogoje zadolževanja. Z doseganjem ustreznih inančnih kazalnikov donosa na kapital in sredstva ter ustrezne EBITDA ob stabilnem dolgoročnem poslovnem modelu ima družba možnost pridobivati ustreznejše in cenovno ugodnejše vire inanciranja za projekte.
SDH v letnem načrtu upravljanja naložb za leto 2023 pričakuje, da naj si Dars prizadeva za ustrezni dvig cestninskih prihodkov, ki bo družbi zagotavljal ustrezno višino prihodkov za doseganje dolgoročnih ciljev ter odplačevanje dolga ter sočasno prizadevanje za zapiranje vrzeli med stroški cestninskih cest, izračunanimi po veljavni metodologiji, v primerjavi s prihodki iz pobranih cestnin. Pomemben je podatek, da tujci predstavljajo 56 odstotkov v strukturi prihodkov iz prodaje vinjet in več kot 60 odstotkov v strukturi prihodkov iz cestninjenja težkih vozil. S cestnino, ki ne bo več nižja od stroškov cestninskih cest, bomo dosegli, da bodo tuji uporabniki polno prispevali k inanciranju naših avtocest, poleg tega pa prispevali tudi k inanciranju izgradnje drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom, saj je višina pribitka odvisna od višine infrastrukturne pristojbine.
Kje še načrtujete pridobivanje inančnih sredstev za investicije letos in prihodnjih letih? Kakšni so načrti zadolževanja?
Dars je v postopku izgradnje tretje razvojne osi. Osnovna vrednost projekta je bila ocenjena pred podražitvami v zadnjih dveh letih na 1,4 milijarde evrov. Zaradi pravil Eurostata država ne sme zagotavljati eksplicitnega poroštva za več kot 50 odstotkov vrednosti investicije. To pomeni, da lahko Dars ob najemanju posojil za preostali del naleti na težavnejše pogoje prihodnjega zadolževanja in višje stroške servisiranja dolga. Ker imamo omejitve iz obstoječih posojilnih pogodb, ne moremo ponuditi nobenega zavarovanja. Banke nas za nezavarovani del, za katerega ne jamči država, presojajo predvsem z vidika poslovanja, kar pomeni z vidika ustvarjenega EBITDA. Glavni priliv za inanciranje bodočih avtocest so torej cestnine.
• Za Dars slabih 15 milijonov evrov dodatnih prihodkov.
• Večina prihodkov od cestnin je od tujcev.
• Glavni priliv za inanciranje bodočih avtocest so cestnine.