Sedem režiserk, ena zmagovalka: Justine Triet
Cannes V glavnih vlogah dveh nagrajenih ilmov je blestela nemška igralka Sandra Hüller
Justine Triet je prvo ime letošnjega ilmskega festivala v Cannesu. Francoska režiserka je na sobotni sklepni pri
reditvi prejela zlato palmo za ilm Anatomie d'une Chute (Anatomy of a Fall) in postala šele tretja ženska z glavno nagrado na festivalu, letos sicer že šestinsedemdesetem. S svojim govorom je dregnila v rano francoske oblasti in obsodila zatiranje protestov proti pokojninski reformi predsednika Emmanuela Macrona. Čeprav so se prireditelji že lep čas pred začetkom festivala bali, da bodo prestižni dogodek na Azurni obali zasenčili protestniki, ki nasprotujejo vsiljeni reformi, jih je protest doletel prav na odru sklepne prireditve. Režiserka zmagovalnega ilma, 44-letna Justine Triet, je obsodila zatiranje demonstracij na francoskih ulicah: »V državi so potekali zgodovinski protesti zaradi reforme pokojninskega sistema. Ti protesti so bili zatrti na šokanten način,« je dejala. Kritizirala je tudi kulturno politiko vlade: »Komercializacija kulture, ki jo podpira ta neoliberalna vlada, ruši francosko kulturno izjemo, brez katere me danes ne bi bilo tukaj.« Na njene besede se je takoj odzvala ministrica za kulturo Rima Abdul Malak; režiserkin komentar na enem najuglednejših dogodkov v Franciji je bil po njenem nepošten. »Ta ilm ne bi ugledal luči sveta brez našega modela inanciranja kinematograije, ki omogoča raznolikost, edinstveno na svetu. Ne pozabimo tega,« je tvitnila.
Prehodili smo dolgo pot
Francoska politika je tako le našla prostor na canskem festivalu, ki je letos gostil številne hollywoodske zvezde, predvsem pa so ga pogosto navajali kot naklonjenega ženskam. V tekmovalnem programu je bilo sedem ilmov režiserk, kar je tretjina vseh, toda podeljevalka nagrade, hollywoodska legenda Jane Fonda, se je spomnila leta 1963, ko je prvič prišla v Cannes. »Takrat ni bilo nobene režiserke v tekmovalnem programu in nikomur se ni zdelo, da bi bilo s tem kar koli narobe,« je dejala. »Prehodili smo dolgo pot.«
Tudi Anatomie d'une Chute je ilm o ženski, pisateljici v disfunkcionalnem odnosu, ki se znajde pred sodiščem, obtožena smrti svojega moža. Vlogi je dala pečat nemška igralka Sandra Hüller, ki so jo mnogi razglasili za pravo zmagovalko festivala, saj je blestela tudi v drugem nagrajenem ilmu: he Zone of Interest Jonathana Glazerja je dobil veliko priznanje žirije – grand prix. Eden najbolj pretresljivih ilmov na festivalu, kakor so ga opisovali mediji, prikazuje življenje nacistične družine v koncentracijskem taborišču Auschwitz. V njem neposredno ne prikažejo grozot taborišča, jih pa nakažejo z zvoki v ozadju in vizualnimi detajli. Žena nacističnega poveljnika (Sandra Hüller) medtem veselo ureja svoj vrt in se hvali, da je »kraljica Auschwitza«, je povzel AFP. Britanski režiser, ki se je s tem celovečercem vrnil po desetletnem premoru, se je zahvalil pisatelju Martinu Amisu, na delu katerega je ilm deloma temeljil. Umrl je le dan po premieri ilma, 19. maja.
Drugi nagrajenci
Žirija, ki ji je predsedoval lanski zmagovalec Ruben Östlund (zlato palmo je prejel za Trikotnik žalosti), je nagrado za najboljšo režijo namenila francoskemu ilmskemu ustvarjalcu, rojenemu v Vietnamu, Tranu Anhu Hungu za La Passion de Dodin Boufant (he Pot-au-Feu) z Juliete Binoche v glavni vlogi. Nagrado žirije je prejel ilm Koulleet lehdet (Fallen Leaves) inskega režiserja Akija Kaurismäkija, ki se je potegoval že za peto zlato palmo.Za scenarij ilma Kaibutsu (Monster), ki ga je režiral Hirokazu Korida, je bil nagrajen Judži Sakamoto, najboljša igralka je Turkinja Merve Dizdar – v ilmu Kuru otlar üstüne (About Dry Grasses) je zaigrala v vlogi učiteljice, najboljši igralec po presoji žirije pa je Kodži Jakušo v ilmu Perfect Days Wima Wendersa. Legendarni nemški režiser ga je posnel na Japonskem in v japonščini, govori pa o redkobesednem in nekoliko asocialnem moškem v poznih srednjih letih, ki uživa v malih stvareh in je zadovoljen s službo čistilca tokijskih javnih stranišč.