V Berlinu iščejo pot do znižanja davkov za podjetja
Gospodarstvo se bliža tehnični recesiji, zato v vladi razpravljajo o ukrepih za oživitev rasti
Nemško gospodarstvo je v krizi. Lani se je bruto domači proizvod po prvih ocenah skrčil za 0,3 odstotke, v letošnjem prvem četrtletju pa bi država lahko padla v tehnično recesijo, saj je pričakovati ponoven četrtletni padec BDP. V Berlinu zato intenzivno iščejo ukrepe, s katerimi bi oživili opešano gospodarstvo.
Na mizi je tudi znižanje davčnih obremenitev za podjetja, saj po ocenah ministra za gospodarstvo in podnebno politiko Roberta Habecka nemški davčni sistem ni več konkurenčen.
Razlogov, da se je nemško gospodarstvo znašlo v krizi, je več. Pri tem pomembno izstopata skok cen energentov in pešajoče kitajsko gospodarstvo. Posledica obeh je padec povpraševanja, zaradi česar se je industrijska proizvodnja v Nemčiji novembra skrčila že šesti mesec zapored in nič ne kaže, da se bo trend kmalu obrnil. Ker industrija ustvari okoli tri četrtine nemškega izvoza, to razumljivo vzbuja skrb. Pri tem je treba opozoriti, da je nemška industrija v krizi že dalj časa oziroma najmanj od leta 2019.
Podatki nemškega statističnega urada Destatis kažejo, da se je zaposlovanje v predelovalnih dejavnostih po vmesni rasti znova krčilo od leta 2019. Industrijska podjetja od takrat krčijo delovna mesta oziroma ne nadomeščajo upokojevanja. V zadnjih mesecih je krčenje delovnih mest napovedalo več nemških koncernov, vključno z Volkswagnom, Bayerjem, Boschem, Continentalom, te dni se je razvedelo, da bo odpuščal tudi renomirani proizvajalec bele tehnike Miele. Med drugim naj bi del proizvodnje iz Nemčije preselili na Poljsko.
Sreča v nesreči je, da aktualne krize ne spremlja velik skok brezposelnosti, saj v številnih panogah, tudi v industriji, marsikje primanjkuje ustreznega kadra. Lani je bilo v Nemčiji v povprečju delovno aktivnih 45,9 milijona ljudi, kar je rekord in predvsem posledica priseljevanja tuje delovne sile. Lani se je številka na letni ravni zvišala za 0,7 odstotka. Ob tem je pomemben podatek, da je devet od desetih na novo zaposlenih našlo službo v storitvah, kar pomeni, da se bo delež zaposlenih v predelovalnih dejavnostih še naprej krčil. Od leta 1990 do 2022 se je skrčil z dobrih 36 odstotkov na dobrih 23 odstotkov.
Davčno nekonkurenčni
Minister za gospodarstvo in podnebno politiko Robert Habeck in minister za inance Christian Lindner zaradi gospodarske krize razpravljata o ukrepih, s katerimi bi oživili rast. Na mizi je več predlogov: znižanje obdavčitve, tudi z lažjim uveljavljanjem olajšav za investicije in s subvencijami, oblikovanje posebnega kriznega proračuna za soinanciranje investicij v gospodarstvu, reforma iskalnega pravila, da bi se lahko država bolj zadolžila, odprava solidarnostnega prispevka, ki ga podjetja plačujejo od leta 1991 in je (bil) namenjen prestrukturiranju vzhodne Nemčije, lani pa je znašal okoli 12 milijard evrov.
Ključna dilema v razpravi je seveda, kako naj vlada ob morebitnem znižanju davščin nadomesti izgubljene proračunske prilive. V proračunu bi lahko ob znižanju davkov za podjetja zazijala dodatna 30-milijardna luknja, je slišati z ministrstva za gospodarstvo. Pri tem v proračunu za prihodnje leto že zdaj manjka okoli 25 milijard evrov. Ministra priznavata, da so nemška podjetja v povprečju davčno bolj obremenjena od tistih v preostalih bolj razvitih gospodarstvih. Razlika znaša okoli deset odstotnih točk v korist konkurenčnih gospodarstev.
A že dosedanja razprava med ministroma kaže, da bo vlada težko, če sploh, našla kompromis, in, kot kažejo prve številke, dodatnih več kot 50 milijard evrov virov za inanciranje proračuna prihodnje leto. Minister za inance namreč nasprotuje dodatnemu zadolževanju, kar pomeni, da bi morali izdatke krčiti na drugih področjih. V Berlinu je pričakovati nov prepir, ki javnomnenjske podobe vlade gotovo ne bo polepšal.
• Industrija ustvari okoli tri četrtine izvoza.
• Krčenje delovnih mest je napovedalo več koncernov.
• Minister za inance nasprotuje dodatnemu zadolževanju države.