Korist otroka v središču pozornosti
Pomanjkanje izvedencev je eden od razlogov za dolge postopke
Leta 2022 se je na sodiščih začelo 6749 novih družinskih postopkov, v katere so bili vključeni otroci, konec leta je nerešenih ostalo 3447 zadev. Nerešena je bila še 1301 zadeva o skrbništvu, stikih in nasilju v družini, kar je približno 13 odstotkov več kot konec leta 2020, lani pa se je stanje še poslabšalo. Prav ta dolgotrajnost je eden od razlogov, ki so spodbudili projekt Zagotavljanje največje koristi otrok v civilnih postopkih v Sloveniji.
Namen projekta, ki ga izvaja Svet Evrope v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje in generalnim direktoratom evropske komisije za podporo strukturnim spremembam, je boljše varstvo otrokovih pravic, tudi s prenovo civilno-procesne zakonodaje, predvsem v zvezi z zamudami v družinskih postopkih. Trajal naj bi do februarja leta 2026 in, kot poudarjajo na ministrstvu za pravosodje »pripomogel k reformi, ki poteka v državi na področju spoštovanja otrokovih pravic, ter k temu, da Slovenija postane pionirska država, ki bo širila odličnost sistemov do otrok prijaznega pravosodja v vseh članicah EU«.
Država je do zdaj v sodelovanju s Svetom Evrope in drugimi evropskimi partnerji naredila nekaj korakov predvsem na področju varstva otrokovih pravic na kazenskem področju: predvsem z vzpostavitvijo Hiše za otroke po modelu Barnahus za celostno obravnavo žrtev in prič spolnih zlorab ter drugih kaznivih dejanj, sledili so posegi v način obravnave mladoletnih storilcev. Za pomoč evropske komisije za izboljšanje spoštovanja pravic najmlajših v civilnem pravu, kjer se kot pomanjkljivost kaže pretirana uporaba pravnih instrumentov, je zaprosila leta 2022.
Veliko vrzeli
V sedanji ureditvi je, kot so spoznali v pogovorih s predstavniki sodstva, ministrstev za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve, urada varuha človekovih pravic, skupnosti centrov za socialno delo, zbornice kliničnih psihologov, nevladnih organizacij, strokovnega sveta za izvedenstvo in odvetniške zbornice, kar veliko vrzeli. Ugotavljajo, da načelo največje koristi za otroka v novem družinskem zakoniku ne pokriva vseh primerov v civilnopravnih postopkih, zamude so predvsem, vendar ne izključno, posledica pomanjkanja izvedencev, zlasti kliničnih psihologov, ter tudi luktuacije sodnikov, osebja na sodiščih in v centrih za socialno delo. Zamude je mogoče pripisati še povečanju števila zadev v primerjavi s številom razpoložljivih sodnikov.
Težava se jim zdi tudi sistem nagrajevanja odvetnikov, ki temelji na plačilu po številu vloženih vlog na sodišče, kar včasih privede do nepotrebnih vlog. Poleg tega po zakonu o brezplačni pravni pomoči, ki je pogosto dodeljena v družinskih postopkih, število vlog na sodišča ni omejeno, kar lahko, kot piše v poročilu, omogoči zlorabo procesnih pravic.
Med vzroki za pomanjkanje sodnih izvedencev klinične psihologije vidijo dejstvo, da ni sistemskega inanciranja specializacij iz klinične psihologije – od leta 2021 do leta 2024 je država z interventnima zakonoma sicer zagotovila sredstva za sto štiriletnih specializacij, pred tem pa so stroške za to nosili delodajalci. Tudi po letu 2024 še ni sistemske rešitve, ki bi omogočala dolgoročno in trajno povečanje kliničnih psihologov. Zgolj 14 odstotkov (v absolutni številki 23) kliničnih psihologov delajo kot sodni izvedenci, so preobremenjeni, hkrati pa pod velikim pritiskom z občutkom, da so večinoma odgovorni za odločitev sodišča. Poleg sistematičnega inanciranja za razvoj klinične psihologije v Svetu Evrope predlagajo izboljšanje pogojev za delo izvedencev, tudi z višjim plačilom. Menijo še, da lahko, odvisno od tega, ali zadeva vključuje težave z duševnim zdravjem ali se obravnava obiske ali skrbništvo, sodelujejo tudi drugi izvedenci, kot so psihiater, psiholog ali socialni delavec.
Opozarjajo, da je premalo programov podpore družini med trajanjem postopka, predvsem v visoko konliktnih situacijah. Problematično je, da le nekaj od približno 200 programov za družine, ki jih inancira državni proračun, temelji na dokazih, določeni pa so celo sporni z znanstvenega vidika.
Priporočajo, med drugim, da bi okrepili posvetovanja z otroki skladno z njihovo starostjo in zrelostjo ter jih bolje obveščali o njihovih pravicah. Sodniki bi se lahko pogosteje posluževali začasnih ali vmesnih odločitev, tudi kot odziv na otrokove potrebe in za umiritev konliktnih razmer. Hkrati bi bilo treba sodnike razbremeniti administrativnih in inančnih nalog. Vrzeli zaznavajo tudi v sistemu varstva otrok in rejništva.
• Projekt za do otrok prijaznejše pravosodje bo trajal do februarja 2026.
• Pozivajo k sistematičnemu inanciranju specializacije iz klinične psihologije.
• Premalo je programov za podporo družini, ki temeljijo na dokazih.