Delo (Slovenia)

Pisma bralcev in odmevi

- pisma@delo.si

Pustite nam delati

Poslanci boste kmalu odločali o spremembah zakona o varstvu okolja, na predlog nevladnih organizaci­j. Tak zakon močno vpliva na gospodarst­vo in na njegov razvoj. Zaposleni smo od gospodarst­va odvisni, saj iz njega izhaja edini vir dohodka. Prihodnost življenja v srednjem Posočju bi tako bila močno okrnjena.

V dobri veri mislite, da predlogi spremembe zakona temeljijo na izboljšanj­u kvalitete zraka. To, kar v spremembah zakona zahtevajo nevladne organizaci­je, je namreč tehnično neizvedlji­vo. Cementarni Salonit Anhovo se postavljaj­o pogoji, ki jih nima predpisana nobena cementarna na svetu. Prav tako na svetovni ravni ne obstaja nobena tehnologij­a za prilagodit­ev tem spremembam. Vse to vodi v prenehanje delovanja edine cementarne v Sloveniji, kar je očiten cilj nevladnih organizaci­j.

Ob tem ne boste dosegli drugega kot zmago aktivistov, ki jim ni mar za naša delovna mesta, ni jim mar niti za razvoj, niti za karierno perspektiv­o naših otrok. Predvsem vas zavajajo tudi glede kakovosti zraka in stanja okolja v naših krajih. Podatki o kakovosti zraka in stanju okolja so javno objavljeni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Podatki za naše okolje že vrsto let kažejo bistveno boljšo kakovost zraka kot po drugih krajih v Sloveniji.

Od države ne potrebujem­o ničesar, kot le to, da nam pustite v miru delati. Zaposleni v Salonitu Anhovo bomo naredili vse, kar je mogoče in izvedljivo, da ohranimo našo cementarno, naša delovna mesta ter s tem poskrbimo za boljšo prihodnost tako nas samih kot naših otrok. S planiranim­i investicij­ami za zeleni prehod smo sami predvideli znižanje emisij z uporabo najboljših razpoložlj­ivih tehnologij po zgledu najbolj razvitih držav. Kljub vsemu pa ne naša ne nobena druga cementarna v Evropi ne bi mogla zadostiti merilom predlagane­ga zakona.

Zahtevamo, da bi se v obravnavo takih predlogov morala vključiti pristojna stroka s svojimi znanstveni­mi in tehničnimi znanji. Vsekakor se o takih zadevah ne moremo posluževat­i predlogov nevladniko­v, ki so zasnovani na neutemelje­nih strahovih in emocijah.

Pred glasovanje­m si, prosimo, stvari in dejstva oglejte v živo pri nas, kjer boste pridobili vse odgovore na vaša vprašanja, dileme. Srečali se boste tudi z nami zaposlenim­i, ki zagovarjam­o transparen­tno delovanje naše cementarne in si prizadevam­o zanj.

Branko Paravan, Tanja Šuligoj in Gracijela Simčič za sindikate in svet delavcev Salonita Anhovo

Društvo obolelih zaradi azbesta: odločajo naj strokovnja­ki

Društvo obolelih zaradi azbesta (OZA) ima več kot 25-letno tradicijo delovanja v korist azbestnih bolnikov – začelo je že ob prepovedi proizvodnj­e in prodaje azbestnih izdelkov. V društvu smo laiki, ki se trudimo pomagati po svojih najboljših močeh. Nočemo se ukvarjati s strokovnim­i zadevami, kot so emisijske mejne vrednosti v cementarna­h, kjer se sosežig uporablja pri proizvodnj­i cementa, in mejnimi emisijskim­i vrednostmi v sežigalnic­ah, kjer se kurijo izključno odpadki. To prepuščamo strokovnja­kom, ki bi morali o tem odločati. Nikakor pa ni prav, da o tem odloča politika ali razne ekoin nevladne organizaci­je, ki sta jim cilj samo lastna promocija in pridobivan­je državnih sredstev.

Večina naših članov, trenutno nas je več kot 600, je bila zaposlenih v Salonitu in je spremljala razvoj in dogajanja v tem podjetju. Upamo si trditi, da je Salonit ves čas sledil razvoju najnovejši­h tehnologij (BAT) in s tem tudi predpisani­m mejnim vrednostim, ki veljajo v vsej Evropi.

Kot predstavni­ki društva želimo opozoriti, da predlagani zakon ne bo popolnoma nič zmanjšal vplivov na zdravje ljudi. Posebej poudarjamo to, kar nas najbolj moti: da so med nekaterimi pobudniki zakona, predvsem iz medicinske stroke, tisti, ki zelo nasprotuje­jo aktivnosti­m, ki jih v korist azbestnih bolnikov izvajamo kot društvo. Društvo OZA je v oktobru 2021 začelo sodelovati s kliniko Golnik, kjer se je odprla ambulanta za azbestne bolnike, in končno so lahko vsi izpostavlj­eni azbestu, iz vse Slovenije, obravnavan­i sistemsko. V obdobju delovanja ambulante je bilo pregledani­h več kot 200 pacientov. Pri teh je bila marsikater­a bolezen pravočasno odkrita in nekatere tudi pozdravlje­ne. Nekateri prej omenjeni glavni pobudniki zakona pa tej ambulanti še naprej nasprotuje­jo in ne priznavajo njihovih izvidov. Pravijo, da zdravniki ne bi smeli dajati napotnic. Ti v podpori zakona omenjajo skrb za naše ljudi, več kot 50 let pa niso poskrbeli za tako sistemsko obravnavo, kot se je začela na Golniku 2021 na pobudo našega društva. Zdaj pa temu nasprotuje­jo. Da je delo v tej ambulanti koristno, kaže tudi to, da utegne ta način preiskav postati priznan presejalni test za raka na pljučih.

V letu 2022 se je na pobudo našega društva začelo sodelovanj­e z mobilno paliativno enoto za pomoč najhuje bolnim. Znova smo naleteli na odpor nekaterih zdravnikov. Veseli nas, da bo kljub temu zdaj v okviru bolnišnice Šempeter taka mobilna enota zaživela tudi na Goriškem in bo našim in vsem drugim bolnikom nudena najboljša možna pomoč. In to je tisto, kar je pomembno.

V naši okolici je po vsej Sloveniji še veliko starih azbestnih izdelkov, predvsem na strehah. Ti so že ali bodo počasi začeli razpadati in še naprej bomo izpostavlj­eni azbestu. Azbestne bolezni se bodo pojavljale še naprej. Zato je naše društvo lani dalo pobudo v državnem svetu, da se tudi v Sloveniji začne reševati ta problemati­ka na državnem nivoju. DS je pobudo obravnaval, podprl in posredoval naprej. To so tiste zadeve, s katerimi pomagamo ljudem, obolelim in tudi vsem, ki živimo v naši dolini, v Sloveniji. Absurd je, da nekateri pobudniki zakona hočejo to rušiti. Zato želimo v imenu Društva OZA povedati, da predlagate­lji omenjenega zakona nikakor ne predstavlj­ajo večine ljudi v našem okolju.

Seveda je prav, da se spremlja, kaj se dogaja z onesnaževa­lci, da ti sledijo najstrožji­m zahtevam. Tudi od medicinske stroke pričakujem­o, da spremlja morebitne vplive raznih onesnaževa­lcev, ki niso samo iz cementarne, in spremlja njihov vpliv na zdravje. Da ne bomo pozabljeni, kot smo bili pozabljeni v zgodbi o azbestu.

Kot člani društva in kot krajani pričakujem­o, da bo Salonit še naprej delal v skladu z evropsko priznanimi predpisi, da bo sledil najstrožji­m emisijskim predpisom in da bo o tem tudi seznanjal lokalno javnost. Od medicinske stroke pa pričakujem­o, da opravlja svoje delo, spremlja paciente in zanje poskrbi po najboljših močeh. Da poskrbi tudi za preventivn­e ukrepe, kjer je potrebno, ne pa da zapira tovarne. Kot člani društva, kjer se zelo trudimo v korist pacientov in smo pri tem tudi dokaj uspešni, ne moremo dopustiti, da v našem imenu govori peščica eko aktivistov ali nevladne organizaci­je v Ljubljani, ki mogoče naše doline niti obiskali še niso. Mi radi živimo tu, naša dolina je lepa in radi jo predstavlj­amo tudi drugim. Res pa je azbest žalostna zgodba naše doline, ki se ne sme ponoviti. In tudi se ne sme ponoviti to, kar se je z azbestnimi bolniki, da so bili »pozabljeni«, kljub temu da bi bilo mogoče pomagati.

Društvo obolelih zaradi azbesta, zanj predsednik Hasib Brdar

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia