Scholz in Zelenski podpisala sporazum
V Münchnu ni pričakovati prebojev pri reševanju vojn v Ukrajini in Gazi
V Nemčiji je te dni mednarodnopolitični promet zelo gost. V Münchnu se je začela tridnevna varnostna konferenca, ki se je udeležuje okoli 100 visokih predstavnikov držav z vsega sveta, v Berlinu pa sta ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in izraelski predsednik Jicak Hercog. Oba se bosta udeležila varnostne konference. Kancler Olaf Scholz in predsednik Zelenski sta med pogovori podpisala dvostranski varnostni sporazum. Podoben sporazum je Zelenski zvečer podpisal tudi v Parizu.
Teme letošnje varnostne konference so pričakovane: vojna v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, izzivi v Pacifiku ter seveda prihodnost in trdnost čezatlantskih povezav. Slednja tema visi kot senca nad konferenco, saj je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump vzbudil dvom o zavezi ZDA, da bo v okviru Nata priskočila na pomoč napadeni državi znotraj zavezništva. Nekdanji podkancler nemške vlade Sigmar
Gabriel in trenutni predsednik združenja Atlantski most, ki si vsestransko prizadeva za poglobitev odnosov z ZDA, je ob robu konference za nemške medije dejal, da na konferenci ni pričakovati prebojev pri reševanju vojn v Ukrajini in Gazi.
Ker je v minulih dneh Trumpova izjava o Natu v Nemčiji in tudi širše povzročila veliko vznemirjenja, je Gabriel poudaril, da zaradi izjave nima smisla zganjati panike. ZDA ne morejo kar tako izstopiti iz Nata, je opozoril. »Želim si tudi, da bi prenehali razpravljati, kdo bo v prihodnje v Beli hiši. Opraviti moramo svoje naloge in za to ni pomembno, kdo je v Beli hiši. Se bomo, če bo zmagal Joe Biden, mirno usedli nazaj v fotelj in rekli, da je vse dobro? Nikakor ni vse dobro,« je razmere naslikal Gabriel in dejal, da mora Evropa opraviti svoje naloge ne glede na to, kdo sedi v Beli hiši.
Zgodovinski sporazum
Ukrajinski predsednik Zelenski se je še pred udeležbo na varnostni konferenci v Berlinu sestal s kanclerjem Scholzem in na kratko tudi s predsednikom države Frank-Walterjem Steinmeierjem. Ukrajina in Nemčija sta, podobno kot pred tem Velika Britanija, podpisali varnostni sporazum. »Gre za zgodovinski dogodek,« je podpis sporazuma označil kancler in pojasnil, da sporazum predvideva dolgoročna varnostna zagotovila Ukrajini. »Ukrajino bomo podpirali pri oblikovanju sodobne in dobro opremljene vojske, ki se bo v prihodnje lahko uspešno branila pred morebitnimi novimi napadi,« je pojasnil kancler Scholz.
Ukrajinski predsednik Zelenski je poudaril, da je sporazum za Ukrajino pomemben, ker navaja številke in zaveze. Podoben sporazum je nato podpisal še s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, Ukrajina pa se dogovarja tudi z drugimi državami. S katerimi, ni razkril. »Sporazum pomeni novo varnostno arhitekturo. Ukrajina je že del čezatlantske družine, čeprav tega še nismo formalno opredelili, sporazum pa je korak v tej smeri,« je ocenil ukrajinski predsednik in pojasnil, da sta s kanclerjem govorila o dodatnih možnostih oboroževanja države. »Putin se ne bo ustavil. Ustavimo ga lahko le skupaj,« je dejal.
Kancler Scholz je poudaril, da je Nemčija sklenila dobaviti Ukrajini še za 1,1 milijarde evrov oborožitve, skupaj je sprejela že za 28 milijard evrov zavez. »Po dveh letih vojne Putinu pošiljamo kristalno jasno sporočilo – Ukrajino bomo še naprej podpirali. Na ameriški kongres apeliram, da zagotovi nadaljnjo podporo Ukrajini,« je dejal kancler Scholz, ki je na nedavnem obisku v Washingtonu prepričeval republikance o nujnosti sodelovanja ZDA pri dobavi orožja Ukrajini.
Varnostne konference v Münchnu se udeležuje tudi več kot 100 visokih predstavnikov držav, predsednikov držav, vlad in ministrov z vsega sveta, med drugim tudi ameriški zunanji minister Antony J. Blinken in podpredsednica vlade Kamala Harris. Z njo se je sestal tudi slovenski premier Robert Golob.
V Nemčiji od ameriške dvojice pričakujejo predvsem jasna zagotovila, da Natovo zavezništvo in njegove zaveze o vzajemni obrambi niso negotove. Na 60. konferenci, ki poteka z geslom Do miru z dialogom, pričakujejo okoli 800 udeležencev.
• Tema prihodnosti in trdnosti čezatlantskih povezav visi kot senca nad konferenco.
• Nemčija namenja Ukrajini še za 1,1 milijarde evrov orožja.
• Kijev se o varnostnih sporazumih dogovarja tudi z drugimi državami.
Po dveh letih vojne Putinu pošiljamo kristalno jasno sporočilo – Ukrajino bomo še naprej podpirali.