Luč pred oknom spalnice
Miha Piber se za svetlobno onesnaževanje ni zanimal, dokler mu ni občina pred hišo v slepi ulici postavila svetilke in je postal »piščanec v baterijski reji«. Šestmetrska svetilka je s 30 vati svetila naravnost v spalnico. »Ukradli so mi noč,« pravi Piber. Občina mu je poslala le prospekt svetilke, ki je povzročila razdor med sosedi. Tožba proti občini je bila zavržena, dosegli pa so poravnavo. Svetilki so zmanjšali moč na 15 vatov, nanjo so tudi namestili senčilo. Zanimivo, da nižja svetilka po pojasnilih občine ni mogoča, ker bi lahko vanjo trčilo tovorno vozilo, lahko bi tudi zaslepila voznika. vini Zemlja ni bila tako osvetljena,« pravi Trilar.
Opozoril je na to, da je začela prevladovati LED tehnologija, kar pomeni več modre svetlobe, ki se do trikrat bolj sipa kot svetloba toplih barv.
Žuželke s hrbtom v tla
Dolžina dneva je najbolj stabilen in nespremenljiv dejavnik okolja, pravi Trilar. V naravnih razmerah je nebo vedno svetlejše kot tla, podnevi in ponoči. Žuželke hrbtno stran obračajo proti nebu oziroma proti svetlobi. Od 3600 opisanih vrst metuljev v Sloveniji je le 180 vrst dnevnih. Žuželke letijo pod točno določenim kotom proti daljnim virom svetlobe, soncu, luni ali zvezdam. Tak kot ohranijo tudi, ko jih zmotimo. V bližini umetnih virov svetlobe se žuželke ujamejo v svetlobo in krožijo s hrbtom proti luči do onemoglosti. Pri talni svetilki se obrnejo na hrbet in treščijo na tla.
Trilar je povedal, da v Nemčiji pod svetilkami umre 60 milijard žuželk na leto, v svetlobno onesnaženih zavarovanih območjih pa se je njihova masa zmanjšala za 75 odstotkov.
Žuželke so glavni plen netopirjev, v Sloveniji imamo 32 vrst. Zatočišč z osvetljenimi preletnimi odprtinami ne marajo, nekatere vrste se tudi izogibajo osvetljenih poti, kar pomeni daljše ali onemogočene lete do prehranjevališč. Netopirje sicer varuje domača in mednarodna zakonodaja, je razkrila Maja Zagmajser iz biotehniške fakultete in dodala, da bi morali v območjih netopirjev razsvetljavo ugasniti dve uri po sončnem zahodu.
Rakotvorna menjava dneva in noči
Mehanizem notranje ure je uravnan z naravno izmenjavo dneva in noči in je enak v skoraj vseh organizmih, tudi v človeku, je povedala Damjana Rozman z medicinske fakultete. Dan je čas aktivatorjev, denimo kortizola, noč pa čas razgradnje in melatonina. To deluje kot orkester, brez dirigenta sledi bolezen.
Večizmensko delo že Svetovna zdravstvena organizacija deinira kot kancerogeno. »Nočna svetloba je novi dejavnik tveganja za presnovne bolezni in tudi za raka,« je dejala Damjana Rozman. Notranja biološka ura je najbolj občutljiva na kratke valovne dolžine, kot je modra svetloba, ki jo oddajajo LED svetilke.
Jurij Stare, ki je pred več kot desetimi leti oblikoval spletno stran s prikazom svetlobnega onesnaženja, je opozoril, da so sateliti še slepi za velik del modre svetlobe, tako vidijo le del spektra LED svetilk. Sateliti vidijo veliko zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja, ki ga dejansko ni. Zato je treba podatke preveriti na tleh. Dodal je, da se za raziskovanje svetlobnega onesnaževanja nameni le milijardinka sredstev, ki so porabljena za svetlobno onesnaževanje.
Kar 38 svetilk na kilometer
Veljavna uredba o svetlobnem onesnaževanju uporablja enoto vat, kar je težava, saj LED svetilke porabijo manj elektrike za enako osvetljenost kot klasične žarnice. Projektanti pa so podivjali, menijo poznavalci.
V Selški dolini, ob regionalni cesti najnižjega reda, so postavili 38 svetilk na kilometer. Iz Stožic se je širila nenavadna svetloba, ko so skrbeli, da si trava hitreje opomore. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je iz postopka priprave nove uredbe izključilo poznavalce svetlobnega onesnaženja, je dejal Aleš Šubic.
Andrej Mohar iz organizacije Temno nebo je opozoril, da več kot 70 odstotkov evropskih avtocest ni razsvetljenih, tudi v Nemčiji in Avstriji ne. Pri nas vsa ta razsvetljava pomeni vsaj 200 milijonov evrov dodatnih stroškov. Občine osvetljujejo poti, da bodo otroci varno prišli v šolo, a nihče več ne hodi v šolo, vsi se pripeljejo. »Nobenega dokaza ni, da enakomerna osvetljava povečuje varnost,« pravi Mohar in dodaja, da se v rahlem dežju svetloba na šipi razprši in precej zmanjša vidljivost. »Dve trezni mladi ženski sta v takih razmerah