Janša izvaja alternativno zunanjo politiko
Šef SDS s soliranjem v Izraelu slabil položaj Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta OZN
Predsednik SDS in bivši premier Janez Janša, ki ima v evropski in mednarodni politiki svoje politične zaveznike, vodi vzporedno in alternativno zunanjo politiko uradni zunanji politiki vlade Roberta Goloba. Nazadnje je obiskal Izrael in režimu predsednika vlade Benjamina Netanjahuja, njegovega političnega zaveznika, izkazal podporo pri napadih na Gazo in izrazil zanikanje reševanja palestinsko-izraelskega spora, ki bi vodilo do rešitve dveh držav.
Janez Janša je okviru delegacije Mednarodne demokratske unije (IDU), ki združuje več kot 80 desničarskih strank po svetu, na začetku tedna obiskal Izrael. Sestal se je z visokimi predstavniki izraelske oblasti – predsednikom kneseta Amirjem Ohano, ministrom za zunanje zadeve Israelom Katzem in ministrico za obveščevalno dejavnost Gilo Gamliel. Janša je zapisal, da so v Izraelu iskali rešitve za varnost, mir in sožitje.
Na ministrstvu za evropske in zunanje zadeve so glede obiska liderja slovenske opozicije v Izraelu povedali, da o tem niso bili obveščeni, prav tako z obiskom ni bilo seznanjeno slovensko veleposlaništvo v Tel Avivu, ker ni šlo za državniški ali uradni obisk, ampak za strankarski. O poti poslanca Janše v Izrael ni bil obveščen niti parlamentarni odbor za zunanjo politiko, Janša tudi ni član parlamentarne skupine prijateljstva z Izraelom.
»V zvezi s SDS in Janšo je treba vedeti, da ima njegovo strinjanje z najbolj ekstremno politiko Benjamina Netanjahuja in vseh v Izraelu, ki jim ni do mirne rešitve palestinsko-izraelskega spora, že dolgo brado,« je spomnil nekdanji zunanji minister, zdaj pa predsednik Kluba nekdanjih veleposlanikov Ivo Vajgl in spomnil, da je Janša v obdobju svoje tretje vlade izobesil izraelsko zastavo, ko je Izrael bombardiral Gazo in so pobili več sto ljudi, večinoma civilnih oseb.
»Lahko rečemo, da gre za alternativno zunanjo politiko Janeza Janše, v vsakem primeru pa je to dokaz, da tisti, ki solira pri tako pomembnih vprašanjih, ruši koncept enotnega nastopa države, ki je posebno pomembna v kriznih situacijah. Takšni demonstrativni obiski so nekaj, kar je škodljivo, v vsakem primeru pa slabi položaj Slovenije kot nestalne članice Varnostnega sveta OZN,« ocenjuje Vajgl. Janez Janša se je po njegovem mnenju odpravil v Izrael v času, ko ta odpravlja sleherno misel na to, da bi Palestincem omogočil formiranje države, ves svet pa ve, da je to edini način, da se ta problem reši, celotna regija pa umiri.
Dimitrij Rupel, bivši zunanji minister, tudi v Janševi vladi, pa meni, da je za nasprotovanje vladni politiki pristojna opozicija, ki jo predstavljata SDS in NSi. »Pobijanje, kakršnega so 7. oktobra lani nad Izraelci zagrešili revolucionarji Hamasa, je obsodil ves svet in nihče, razen zaslepljenih revolucionarjev, ga ne podpira,« pravi Rupel, ki dodaja, da se pogosto strinja s stališči opozicije, s katero se po njegovih besedah strinjajo tudi evropski konservativci iz Evropske ljudske stranke (EPP). Glede Gaze pa ocenjuje, da so Palestinci izgubili veliko simpatij zaradi svoje glavne politične mantre, da Izrael nima pravice do obstoja in da je Izraelce treba vreči v morje.
• Zunanje ministrstvo z obiskom Janeza Janše v Izraelu ni bilo seznanjeno.
• Janša v nasprotju z uradno zunanjo politiko ni naklonjen rešitvi dveh držav.
• Po svetu oblikuje zavezništva s skrajno desnimi in populistični voditelji.
Iskanje mednarodne pozornosti
Rupel podpira zunanjo politiko sedanje vlade, če se ravna po zunanji politiki Evropske unije in zveze Nata. »Predsednika SDS Janeza Janšo je treba razumeti, da upošteva politiko Evropske ljudske stranke in zveze Nato, katerega glavni steber so ZDA,« Rupel pojasnjuje ravnanje Janše na zunanjepolitičnem parketu. O Janševem zavezniku Donaldu Trumpu sicer meni, da številne njegove poteze niso koristne za Evropo, a da je še vedno boljša izbira kot sedanji predsednik Joe Biden.
Vajgl pa še spomni, da Janša vzpostavlja zavezništva s skrajno desnimi in populistični voditelji, pri tem pa poleg Trumpa omeni madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána in srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Tako kot je nekaj pozornosti ukradel vladi z obiskom Izraela, je podobno taktiko uporabil marca lani z obiskom Kijeva. Ukrajinsko glavno mesto je Janša obiskal neposredno pred obiskom slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba, a takrat mu kot opozicijskemu politiku ni uspelo priti do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.