Svoboda je neprecenljiva stvar
Podobe iz ^rnomlja v prelomnih letih 1941–1945
11. DEL
Do 9. junija 1943 je tudi Črnomelj dosegla novica o zavezniškem izkrcanju na Siciliji: »Danes zjutraj Angleži napadli vzhodno Sicilijo. « Novica se je posebno dotaknila italijanskega vojaštva in fašistov:
» Napeto zasledovanje poteka borb v Siciliji, nato šele vzhod. Vojaki Sicilijanci se prostovoljno javljajo za borbo v Siciliji. [...] Vojaki so veseli, čutijo skorajšnji konec. Debatiranje od prvega letalskega napada na Rim. « Lokalno pa so boji, predvsem topniško obstreljevanje par
tizanskih položajev, potekali naprej. » 24. [ julij] Ob ½ 11. topovsko
streljanje – že včeraj napovedano. « Konec meseca je prinesel temeljite spremembe. Emilio Cassanego, črnomaljski civilni komisar, je bil premeščen v Kočevje, v Črnomelj so prišle novice o koncu Mussolinija. Črnomaljski župnik Žabkar je pisal: » Italijanski vojaki vpijejo Abbasso Mussolini in se smejejo. Prinesli so Ducejevo sliko na cesto, ji mečejo bajonete v oči, potem jo zažgo «, podobno tudi davčni uradnik Pirnat: » Vojaštvo zelo veselo
in trgajo Mussolinijeve slike. « Sta
nje je seveda bilo nejasno: » Razne govorice od Mussolinija: da je ubit, da je zaprt, da je pobegnil iz Italije itd. « in med fašisti in redno vojsko je že prihajalo do odkritih nasprotovanj, prask in sovraštev. Vojaške akcije so še potekale, vendar se je odnos spremenil: » Vojske je zelo malo v Črnomlju – je šla 'proti Metliki', « je pisal Pirnat in še: » 28. [ julij] Popoldne zopet visi na zvoniku v Vojni vasi zastava – rdeča. « Okupacija je ob novicah o italijanskih porazih na Siciliji in ob poročilih o nemških umikih na vzhodni fronti vse bolj postajala
nekakšna nenavadnost. » 29. [ julij] Aretiranih cirka 10 ljudi, ker so [v gostilni] pri Gorupiču jedli jagenjčka. Klukec jim je rekel, že mislijo, da je že konec vojske. Večino so že spustili, par jih je še v zaporu. [...] V Milanu fašistične palače zažgali. Demonstracije v Milanu, Rimu, Bologni in Turini. Politični zaporniki – oproščeni. Ponoči prebelili vse napise in fašistične znake. Zvečer policija sežigala akte. « V zapletenem položaju so se znašli belogardistični kolaboranti. Njihovi poprejšnji gospodarji so bili povsem poraženi in seveda so poslušno čakali na nove
ga, pri tem pa ustrahovali civilno prebivalstvo. Z letaki: » 30. [ julij] Letake v kuvertah raznašali beli v mraku [...] 31. Zopet letaki – bivša Mussolinijeva gasa jih ne bo brala, ker sem jih zopet jaz pobral. « Italijanski položaj je postal nejasen in vse bolj nesiguren. General Gastone Gambara je v začetku avgusta grozil, da bo poveljništvo neusmiljeno postopalo z vsakim, ki širi vesti o porazu italijanskih fašistov. A brez haska. Davčni uradnik
Pirnat je beležil: » Uradno prejeli odredbo, da se od 29. junija naprej ukinejo črne srajce, liktorski svežnji, rimski pozdrav, simboli, znaki, traki in znaki za fašistične zasluge, zastave, prapori, zastavice, nazivi, gesla, himne, koračnice, podobe, liki, razglasi, stenski napisi. Prepovedano je razširjanje tiska, brošur, propagandnega materiala tega [fašističnega] značaja. « Civilni komisar Cassanego je do konca julija odšel iz Črnomlja, nasledil ga je dotedanji policijski načenik. » 3. [avgust] Tekom dneva snet napis Liktorski trg, Dopolavoro, Gill, otroške kolonije. V Metliki [spopad med] vojaki in fašisti – 4 mrtvi, 7 ranjenih fašistov. « Okupacija je postajala bizarnost. Italijanska redna vojska je hotela nazaj v Italijo, ostanki fašistov pa so seveda vztrajali, kar je vodilo v praske in odkrite konflikte med obojimi.
Vsem je postajalo jasno, da se italijanska prisotnost končuje. Njeni simboli so izginili, razdor v slovenski družbi, ki jo je vsejala, pa je obstal. » Mnenja sem, da gremo z naglimi koraki h koncu vojne in da bo v naši državi najpreje krah, « je pisal Pirnat v Črnomlju, kjer je nova dnevna obveznost postala branje letakov, vrženih iz letal. » 6. [avgust] [...] Iz vseh (letakov) seva obupna borba za oblast klerikalcev. « Župnik Žabkar pa je konec meseca zabeležil: » Nihče ne ve dovolj, kako trpi naše ubogo ljudstvo na kmetih. Naša jara gospoda v Črnomlju pa se vsemu smeje, nori in se zabava. Vseeno jim je, če uničijo vso faro, da so le njihovi vampi napolnjeni. Hudič naj vzame to egoistično gospodo! «
KONEC
Jutri nov podlistek: Uroš Ahčan: Skalpel
Besedilo je ob 80. obletnici ustanovitve Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta pripravil zgodovinar dr. Janez Weiss.