Vplivnice in nova Golobova komunikacijska strategija

Pri oblikovanju nove komunikacijske strategije velja upoštevati dejstvi, da volitve odločijo starejši volivci in da družbena omrežja uživajo zelo malo zaupanja.

Čez mesec in pol bosta minili dve leti od parlamentarnih volitev, na katerih je močno zmagalo Gibanje Svoboda. Takrat je po besedah Roberta Goloba v Sloveniji najprej napočil čas za ples. Plesu so sledile časovnice in napoved množice reform. Nato je prišla obljuba, da obljub ne bo več, temveč le delo, ki mu bodo sledili rezultati. Vmes je iz vlade odšlo šest ministrov, zgodila se je kopica afer, Gibanje Svoboda pa je izgubilo dve tretjini volivcev.

Padla je tudi ocena dela vlade. Po tokratni anketi delo vlade zelo pozitivno ocenjuje le dober odstotek in pol vprašanih. Na drugi strani ga kot zelo negativno ocenjuje skoraj 35 odstotkov vprašanih. Javnost je dobila občutek, da se politika ukvarja predvsem sama s seboj.

Minuli teden se je premier odločil za vrsto kadrovskih sprememb v svojem najožjem krogu, iz katerega je formalno umaknil vplivno generalno sekretarko stranke; njeno funkcijo bo v prihodnje opravljal njen dolgoletni prijatelj. Tisti, ki ocenjujejo, da njenega vpliva iz ozadja ne bo, so naivni in v nezadovoljnem delu stranke je prevladala ocena, da se je po Vesni Vuković zgodila – Vesna Vuković. V največji vladni stranki se očitno krepi struja, ki jo predstavlja minister za finance Klemen Boštjančič, ki na volitvah ni nastopil. V to strujo med številnimi, ki so bili že umaknjeni, ne sodi vodja poslanske skupine Borut Sajovic. Ali se bo s te funkcije poslovil, bo jasno do sredine tedna, a z veliko verjetnostjo je mogoče napovedati, da se poslanska skupina ne bo uprla pričakovanjem vodstva o njegovi zamenjavi.

Negativne trende podpore bodo skušali obrniti tudi z novo komunikacijsko strategijo in s pomočjo vplivnic. Pri njenem oblikovanju pa bi veljalo upoštevati dve pomembni dejstvi. Prvo je, da volitve – glede na volilno statistiko – odločijo starejši volivci. Drugo pa, da družbena omrežja uživajo zelo malo zaupanja, celo manj kot politične stranke, cerkev in mediji. Je pa seveda res, da družbena omrežja omogočajo enosmerno komunikacijo z javnostjo, brez zoprnih novinarskih vprašanj. Drznimo si napoved – nova komunikacijska strategija ne bo prinesla ničesar, saj drugačen način komuniciranja niča ne more prinesti ničesar drugega kot – nič.