Nov rekord toplogrednih plinov kljub zelenim politikam
Ob vseh pozivih za opustitev premoga so za 65 odstotkov lanskega povišanja odgovorne premogovne termoelektrarne
Svetovne emisije toplogrednih plinov iz energetike so lani spet zrasle za 1 ,1 odstotka oziroma za 4 1 0 milijonov ton in dosegle nov rekord, 37,4 milijarde ton ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO ), ugotavljajo v Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Podobno je bilo še leto prej, ko so emisije zrasle za 1 ,3 odstotka oziroma 4 90 milijonov ton. Ob vseh pozivih za opustitev premoga so za 65 odstotkov lanskega povišanja odgovorne premogovne termoelektrarne.
Za povišanje emisij so lani posredno poskrbeli sušne razmere in svetovno znižanje proizvodnje hidroelektrarn, ki so lani prvič prišle tudi na seznam ne povsem zanesljivih virov energije. Posledica je nadomestno kurjenje fosilnih goriv in 170 milijonov ton emisij CO . Brez suše bi se emisije lani znižale.
Manj zanesljive hidroelektrarne
Med letoma 2019 in 2023 so se emisije energetike povečale za 900 milijonov ton. Brez povečane uporabe petih za IEA ključnih čistih tehnologij; sončnih, vetrnih in jedrskih elektrarn, toplotnih črpalk in električnih vozil, bi bila rast emisij trikrat višja. Še več, kot menijo v IEA, rast naložb v čiste vire energije vodi v strukturni padec emisij. V zadnjem desetletju so emisije na leto zrasle za malo več kot pol odstotka, kar je najpočasnejša rast od velike depresije pred slabimi sto leti. BDP razvitih držav se je pri tem zvišal za 1,7 odstotka, emisije pa padle za 4,5 odstotka.
Lani so padle za še 520 milijonov ton, tako so prišle na raven izpred 50 let. Najbolj razvite države pa so spet na ravni iz leta 1900. To je posledica več strukturnih in cikličnih faktorjev. Med njimi so močno vlaganje v obnovljive vire in zamenjava premoga s plinom v ZDA. V veliko državah se je industrijska proizvodnja zmanjšala zaradi energetske krize, porabo energije pa je zmanjšala tudi mila zima.
V IEA ne omenjajo, da je znižanje emisij v najbolj razvitih državah tudi selitev industrije v manj razvite države, zlasti zaradi znižanja stroškov proizvodnje. Te emisije zdaj razvite države uvažajo z izdelki. Kitajska je tako lani povečala emisije za 565 milijonov ton, kar je daleč največje povišanje na svetu in nadaljevanje kitajske rasti energetsko intenzivne industrije po epidemiji covida. Tretjina rasti emisij je sicer posledica zgodovinsko najslabše proizvodnje hidroelektrarn. Glede na emisije na prebivalca je Kitajska zdaj 15 odstotkov nad prebivalci razvitih držav. Pri tem pa Kitajska vodi tudi
• Svetovne emisije toplogrednih plinov so se lani spet povišale.
• Večinoma je to posledica zgodovinsko slabe proizvodnje hidroelektrarn.
v proizvodnji in dodajanju čistih virov energije.
Emisije je povečala tudi Indija, za 190 milijonov ton. Tam je šibak monsun povzročil rast porabe elektrike, hkrati pa onemogočil delovanje hidroelektrarn. To je bil vzrok za četrtino dviga emisij. Na prebivalca so emisije v Indiji še vedno pod svetovnim povprečjem.
Obnovljivi viri in jedrska energija
Slovenija ni velika po emisijah, če ne preračunamo emisij na prebivalca. Znižala jih bo z opustitvijo premoga najkasneje leta 2033, pospešenim vlaganjem v obnovljive vire energije in jedrsko energijo. Upravni odbor Energetske zbornice Slovenije (EZS) je medtem gostil ministra za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Bojana Kumra, ki je prejšnji teden najavil trimesečno kampanjo ozaveščanja o pomenu sonca, vetra, vode in lesa.
Na MOPE se intenzivno ukvarjajo z jedrsko energijo in njeno uporabo v Sloveniji. Prihodnji teden se bo sklenilo medresorsko usklajevanje vsebine resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, takoj nato sledi obravnava na vladi. »S tem bomo dobili dokument, ki bi ga že morali imeti,« je poudaril minister in dodal, da bo ta dokument tudi podlaga za referendumsko vprašanje. Slednje pa še ni določeno in bo po besedah ministra predstavljalo neki politični kompromis.
Medtem ko je Slovenija pri ciljih energetske učinkovitosti nad povprečjem EU, je pri ciljih OVE med podpovprečnimi v EU. »Čakajo nas naporna pogajanja z evropsko komisijo,« napoveduje Kumer pred pripravo zadnjega predloga nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Evropska komisija naj bi te načrte dobila junija, potem pa vse načrte držav združila in preračunala, kako bi EU do leta 2030 emisije znižala za 55 odstotkov, do leta 2040 pa že za 95 odstotkov.
Pričakovanja Bruslja, izražena že pred tremi leti, so namreč 37 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije v Sloveniji do leta 2030, ker bi s tem ujeli povprečje EU, po zadnjih informacijah, tudi v luči želje evropskega parlamenta po večjih ambicijah, pa je govor o že 46 odstotkih obnovljivih virov. Ob vseh naravnih danostih in ob hkratni prenovi zakonodaje o umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor bi
• Pri nas bodo končno začeli urejati javni potniški promet.
Med letoma 2019 in 2023 so se emisije energetike povečale za 900 milijonov ton.
v drugi polovici tega desetletja lažje umeščali velike sončne, vetrne in druge elektrarne v prostor. Pri ciljih se pričakuje vsaj minimalni dvig s 27 na 30 odstotkov, težko pa se Slovenija v tem trenutku po njegovem zaveže cilju, višjemu od 35 odstotkov.
Promet je pred velikimi izzivi
Največ energije pri nas sicer porabi promet, ki je tudi največji posamični vir emisij vseh vrst. Nekaj premikov se sicer pričakuje tudi na tem področju. Na MOPE jim je uspelo podpisati koncesijske pogodbe za sedem ali osem let vnaprej, poleti pa se bodo na tej podlagi začeli pogovori za uskladitev voznih redov in podobnega. Pogodba za spodbujanje javnega prevoza v prihodnjih letih pa je težka 1,6 milijarde evrov.
Po drugi strani iz Electrica sporočajo, da bo prodaja električnih vozil leta 2030 presegla prodajo klasičnih vozil. A to zahteva bolj povezan ekosistem, kjer se podatki izmenjujejo brez ovir, da bo načrtovanje infrastrukture bolj strateško in cenejše, sistem bolj leksibilen, polnjenje vozil pa izpopolnjeno. Lani je bil vsak peti prodan avtomobil električen. Infrastruktura sledi, polnilnice so desetkrat močnejše kot pred zgolj petimi leti. Do 2030 bodo električni avtomobili cenejši, pojavil se bo tudi trg rabljenih vozil. Nekaj izzivov pa ostaja. Konkurenca med EU, ZDA in Kitajsko se krepi in več igralcev zato skriva svoje podatke.
Snopič ureja Damjan Viršek pd@delo.si