Pravice za proletarce 21. stoletja
Za ljudi, ki delajo prek platform, so v Evropski uniji predvideni boljši pogoji
Delavci digitalnih platform, kot so dostavljavci hrane in vozniki taksijev, bodo imeli boljše pogoje za delo. Direktiva, ki ureja njihov položaj, je v postopkih v Bruslju eno od bolj kočljivih vprašanj. Svet EU je včeraj sprejel dogovor o tem.
Po bruseljskih podatkih prek platform v EU dela več kot 30 milijonov ljudi. V Sloveniji je po podatkih iz lanskega junija v zadnjih 12 mesecih takšnih delavcev 30.000. Bistvo predloga je bilo, da bi delavcem, ki veljajo za proletariat 21. stoletja, zagotovili več pravic. Preprečevali naj bi navidezno samostojnost delavca, če obstajajo elementi delovnega razmerja in delo ni le občasno. Platforma bo morala dokazati, da njeno pogodbeno razmerje z delavcem ni delovno.
Po ocenah bi morala biti približno tretjina delavcev prek platform zaposlenih. S tem bi bili upravičeni do socialnih in drugih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Direktiva je v postopkih sprejemanja močno razvodenela. Vsaka država bo lahko režim urejala po svoje. Zato bi lahko EU postala nekakšna krpanka ureditev. V razpravi ministrov za socialne zadeve je bilo slišati oceno, da si bodo platforme zaradi tega za delovanje izbrale najbolj ugodne države.
Brez podpore Nemčije in Francije
V zgodovini EU ni veliko primerov, ko je bila odločitev sprejeta, četudi predlog ni imel podpore obeh vodilnih držav, Francije in Nemčije. Pariz ni bil zadovoljen z rešitvami, ki bi lahko spodkopavale sistem, kot so ga vzpostavili doma. Zato je bil proti. V Nemčiji so proti direktivi liberalci, ki so del vladajoče koalicije. Po njihovi logiki samozaposlenih ne bi smeli siliti v delovno razmerje. Čeprav so socialdemokrati in zeleni predlog podprli, se je Nemčija vzdržala.
So pa nekateri predstavniki samozaposlenih opozarjali, da se bodo s strožjimi pravili zmanjšale možnosti za naročila zanje. Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da so zagovorniki direktive privolili v velik kompromis, saj bo lahko vsaka država zase izvajala mehanizem, kdaj mora komu pripasti redna zaposlitev. A ga je Slovenija podprla. Tudi drugi deli direktive so v očeh Luke Mesca koristni, saj bo od platform zahtevana preglednost delovanja in algoritma.
»Algoritem je šef platformnega delavca. Odloča, koliko bo plačan in kaj bo delal,« je ocenil minister. Tako bodo delavci lahko izvedeli, kako deluje algoritem platforme. Delavec tudi ne bo smel biti odpuščen na podlagi algoritma ali kakšnega drugega samodejnega sistema. Platforme bodo morale zagotoviti človeški nadzor nad najpomembnejšimi odločitvami, ki zadevajo delavca. Prav tako ne bodo smele obdelovati nekaterih njegovih podatkov, denimo iz komunikacije s kolegi.