Napredek pri popravilu

Voyager 1, ki je eden najstarejših še delujočih satelitov (izstrelili so ga 5. septembra 1977), zagotovo pa od Zemlje najbolj oddaljen, je novembra lani začel pošiljati nesmiselna zaporedja enic in ničel. Nekaj instrumentov satelita, ki je v medzvezdnem prostoru, še vedno deluje in pobira podatke, vendar so ob prenosu postali neuporabni. Inženirji so dognali, da težava Voyagerja tiči v sistemu FSD, to je enem izmed računalnikov, ki skrbi za ustrezno kodiranje podatkov, preden jih telemetrična enota pošlje proti Zemlji. Tretjega marca je ekipa zaznala aktivnost v enem izmed delov sistema FDS, ki je bila nekoliko drugačna. Še vedno so podatki neuporabni in ekipa ni povsem prepričana, kaj naj bi ta aktivnost pomenila. Enemu izmed inženirjev pri mreži anten globokega vesolja, po katerih komunicirajo z Voyagerjem in drugimi plovili v globokem vesolju, je uspelo dekodirati nov signal in ugotoviti, da gre za odčitek spomina tega računalnika. Pomnilnik FDS vključuje njegovo kodo ali navodila za delovanje ter spremenljivke ali vrednosti, uporabljene v kodi, ki se lahko spreminjajo glede na ukaze ali stanje vesoljskega plovila. Vsebuje tudi znanstvene ali tehnične podatke za prenos podatkov. Ekipa bo ta odčitek primerjala z odčitkom pred težavo in poiskala neskladja v kodi, kar bi lahko bila rešitev. Spremenjeni signal 3. marca so prejeli, potem ko so 1. marca poslali ukaz, da bi FDS poskusil nekoliko drugačna zaporedja v programskem paketu. Pri upravljanju Voyagerja je potrebna izjemna potrpežljivost: kar 24 milijard kilometrov je Voyager 1 oddaljen od Zemlje in radijski signal plovilo doseže po več kot 22 urah, še nadaljnjih 22 ur je treba počakati, da mreža radijskih anten ujame povraten signal. Po natančni analizi se bodo inženirji odločili, kaj storiti. Upajmo, da jim uspe najti rešitev in da legendarno plovilo še ni reklo zadnje.