Slovenec zadolžen za 629 evrov
Rekorderjem iz Gornjih Petrovcev kaže vedno bolje – Nezadolženih polovico manj kot leta 2017
Skupni dolg občin, ki je leta 2021 prebil milijardno mejo, je konec leta 2023 znašal že 1,285 milijarde evrov. Vsak Slovenec je bil zadolžen za 629, vsak prebivalec Gornjih Petrovcev, dolgoletnih rekorderjev po zadolženosti, pa za 2630 evrov. A medtem ko se skupni dolg občin povečuje, kaže Gornjim Petrovcem vedno bolje.
V peterici najbolj zadolženih na prebivalca se je tokrat ob »majhnih« Gornjih Petrovcih, Solčavi in Rogaševcih – vse tri občine skupaj ne štejejo niti 6000 prebivalcev – prvič znašla prestolnica, ki po absolutnem skupnem dolgu sicer prednjači že vsa leta. Od dvanajsterice mestnih občin, na katere sicer odpade dobra polovica dolga vseh slovenskih občin, je v letu dni zadolženost uspelo zmanjšati le Ptuju.
Po predhodnih podatkih ministrstva za finance je brez dolga le še devet občin – ena manj kot konec leta 2022. Nezadolženih je vsako leto manj. V sedmih letih se je njihovo število zmanjšalo za polovico, saj jih je bilo še leta 2017 kar dvajset. Medtem je na lestvici peterice najmanj zadolženih Ajdovščino zamenjala občina Rače - Fram. Na njej pa vztrajajo Domžale, kjer je vsak prebivalec zadolžen za 30 evrov.
Da se občine zadolžujejo tudi mimo zakonskih okvirov, ni nič novega. A na srečo, kot v poročilu o zadolževanju v letu 2022 ugotavlja ministrstvo za finance, prekrškarjev med njimi in njihovimi pravnimi osebami javnega sektorja ni veliko. Nepravilnosti se nanašajo zlasti na podaljševanje plačilnih rokov oziroma odlogov plačil za že opravljene nabave blaga in nepravočasno poročanje oziroma sploh neporočanje o zadolženosti občini ustanoviteljici.
Skupni dolg občin, ki je v 2021 prebil milijardno mejo, se je v enem letu povečal za več kot 125 milijonov evrov. Konec leta 2023 je znašal 1,285 milijarde evrov. Vsak Slovenec je bil zadolžen za 629, vsak prebivalec Gornjih Petrovcev, dolgoletnih rekorderjev po zadolženosti, pa za 2630 evrov. A medtem ko se dolg občin povečuje, kaže, da se bodo Gornji Petrovci počasi le izvili iz tega primeža.
Kako in predvsem kdaj? Kot pravi župan Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber, se »borimo, da se letos dokončno rešimo dolgov«. Lani so jih med drugim tudi z odprodajo premoženja odplačali skoraj 300.000 evrov. Letos jih bodo še približno enkrat toliko. Pri tem zanika, da bi jim pri razdolževanju pomagala tudi država z višjo primerno porabo. »Država občinam ni ravno prisluhnila. Primerna poraba stagnira. Če se povečujejo izdatki, prihodki pa niso v skladu z zakonom, je težko.«
Večjih investicij v Petrovcih ne načrtujejo, te so izpeljali v preteklih letih, pravi Šlihthuber: »Večjih zgodb zdaj ni, razen vzdrževanja tega, kar imamo.« V šali pa doda: »Če župan občine ne bo rešil dolgov, je še ena možnost: da jo reši kak občan. Le na lotu mora zadeti ...«
Spomnimo: Gornji Petrovci imajo račun zaradi najemanja neugodnih posojil blokiran že od leta 2009. Konec leta 2022 je dolg na občana znašal dobrih 2700, leto prej 2800 evrov. Njihovi neporavnani dolgovi izvirajo iz naslova poroštev, med drugim tudi pravni osebi zasebnega prava, kar je v nasprotju z zakonom.
»Prakso« s poroštvi poznajo tudi druge občine. V 2022 je »svojim« zavodom, skladom, agencijam ter javnim podjetjem, katerih ustanoviteljice so, poroštva v višini skoraj osem milijonov evrov, denimo, izdalo 14 občin. Najvišje, vredno 2,7 milijona, je svojemu javnemu podjetju izdala občina Škoja Loka. Od skupnega 1,285-milijardnega dolga v 2023 pa odpade na te, tako imenovane pravne osebe občinskega javnega sektorja, četrtina ali kar 322 milijonov evrov.
Racionalni Novomeščani
V peterici najbolj zadolženih na prebivalca se je tokrat ob »majhnih« Gornjih Petrovcih, Solčavi in Rogaševcih – vse tri občine skupaj ne štejejo niti 6000 prebivalcev – prvič znašla prestolnica, ki po absolutnem skupnem dolgu sicer prednjači že vsa leta. Vsak od 270.000 Ljubljančanov je zadolžen za 1215 evrov ali skoraj 130 evrov več kot konec leta 2022. Od dvanajsterice mestnih občin, na katere sicer odpade dobra polovica dolga vseh slovenskih občin, je v letu dni zadolženost uspelo zmanjšati le Ptuju. Najmanjši dolg na prebivalca mestnih občin imajo Novomeščani: še ne 240 evrov vsak.
Vse manj nezadolženih
Po predhodnih podatkih ministrstva za inance je brez dolga le še devet občin – ena manj kot konec leta 2022. Nezadolženih je vsako leto manj. V sedmih letih se je njihovo število prepolovilo, saj jih je bilo še v 2017 kar dvajset. Medtem je na lestvici peterice najmanj zadolženih Ajdovščino zamenjala občina Rače - Fram. Na njej pa vztrajajo Domžale. Vsak Domžalčan je zadolžen za 30 evrov. Po podatkih Jane Avbelj znaša njihova letna obveznost za odplačilo glavnice letos dobrih 650 tisočakov. Kot dodaja, bo kredit odplačan v septembru 2025 in »takrat bo, če ne bo novega zadolževanja zaradi razvojnih projektov, občina Domžale povsem nezadolžena«.
Na ministrstvu za inance (MF) ugotavljajo, da so na višjo skupno zadolženost v letu 2022 glede na predhodno leto vplivale nizke cene obrestnih mer, svoj »lonček« so dodale tudi lokalne volitve, zaradi katerih so bile občine investicijsko bolj aktivne. V letu 2022 je bil dolg na prebivalca višji od 600 evrov v 53 občinah, v 2023 pa je bilo takih občin že 60. Nad tisoč evrov na prebivalca je bilo v letu 2022 zadolženih enajst občin, lani že 17 – med njimi tudi občina Slovenj Gradec.
Kot so povedali v uradu župana, je povišanje zadolženosti – v enem letu za 2,6 milijona evrov – treba pripisati številnim velikim investicijam, soinanciranim iz skladov EU in državnega proračuna, v katerih je morala lastni delež zagotoviti tudi občina, med njimi so, denimo, izboljšanje zanesljivosti oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, dva šolska prizidka, bazen, obnova mestnih ulic, gradnja kolesarskih stez … MF je za skupni dolg občin v letu 2022 v višini 1,160 milijarde evrov ocenilo, da ni skrb vzbujajoč. Občine se namreč s pomočjo zadolževanja lotevajo investicij, te pa pomenijo nova delovna mesta, višjo kakovost bivanja in prispevajo k BDP.
Kdaj tudi mimo zakona
Da se občine zadolžujejo tudi mimo zakonskih okvirov, ni nič novega. A na srečo, kot v poročilu o zadolževanju v letu 2022 ugotavlja MF, prekrškarjev med njimi in njihovimi pravnimi osebami javnega sektorja ni veliko. Nepravilnosti se nanašajo zlasti na podaljševanje plačilnih rokov oziroma odlogov plačil za že opravljene nabave blaga in nepravočasno oziroma sploh ne poročanje o zadolženosti občini ustanoviteljici. Tak je bil, denimo, primer javnega zavoda Ljubljanski Grad; občini ustanoviteljici po navedbah MF ni poročal o najemu inančnega lizinga.
Drugi »evidenten« primer je Gasilska brigada Koper, ki ima sklenjene inančne najeme, a jih ne odplačuje sama (iz neproračunskih virov). Plačilo njihovih obveznosti preloži na občine ustanoviteljice. Te, kot navaja MF, vsako leto na podlagi letnih pogodb zagotavljajo sredstva za odplačilo obveznosti iz pogodb o inančnem najemu, kar pomeni, da gre dejansko za zadolžitev občine, ne da bi občina pridobila soglasja MF.
Tretji je primer OŠ Žirovnica oziroma Zavoda za šport Nova Gorica. Njuni ustanoviteljici sta občini, zavoda pa sta nabavila aparate GSM na več obrokov, kar – tako MF – pomeni kršenje plačilnih rokov pri plačilu že opravljenih storitev in blaga.
Obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2022 (v višini 1,126 milijarde evrov, o. p.) ni skrb vzbujajoč.
ministrstvo za finance