Polovica meni, da je poročanje o politiki pristransko
Desnica do medijskega poročanja bolj kritična od levice – Politiko v medijih spremljajo starejši
V okviru raziskave Slovenskega javnega mnenja so raziskovalci anketiranim postavljali tudi vprašanja glede zaupanja v medije. Več kot 53 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da mediji o politiki poročajo pristransko. Vodjo projekta dr. Mitjo Hafnerja - Finka smo prosili za križanje odgovorov s strankarskimi preferencami in tudi starostjo anketiranih. Kaj je pokazalo?
Analiza kaže, da politična opredelitev respondenta pomembno vpliva na oceno o (ne)pristranskosti medijev. »Potencialni volivci dveh opozicijskih desnih strank (SDS in NSi) v primerjavi s potencialnimi volivci koalicijskih strank (Gibanje Svoboda, SD, Levica) v večji meri ocenjujejo, da mediji poročajo pristransko,« pove dr. Mitja Hafner - Fink. Največ vprašanih, več kot 73 odstotkov privržencev SDS, ocenjuje, da so mediji pri pokrivanju tem s področja politike pristranski. Najmanj takšnih odgovorov, dobrih 43 odstotkov, so dali potencialni volivci SD.
»Sicer je pričakovano, da so podporniki opozicije bolj kritični do medijev, saj se vsaj osrednji mediji težko izognejo temu, da več medijskega prostora oziroma časa namenijo vsebinam, ki postavijo v ospredje predstavnike koalicije. Vendar pa se zdi, da ugotovljena razlika ni samo posledica takšne 'pričakovane' pristranskosti.«
Vpliv politične opredelitve na oceno o pristranskosti so dodatno preverili še tako, da so ga kontrolirali z nekaterimi drugimi možnimi dejavniki zaupanja v medije: pogostost spremljanja političnih vsebin v medijih, stopnja izobrazbe, starost in spol. »Tudi v tem primeru smo prišli do istega rezultata: vpliv politične opredelitve se ni spremenil – podporniki desnih strank so bolj prepričani, da mediji poročajo pristransko. Še več, od vseh omenjenih možnih dodatnih dejavnikov se kot relevantna pokaže samo pogostost spremljanja političnih vsebin v medijih. Pri tem se prikaže zanimiv vzorec: tisti, ki politične vsebine spremljajo pogosto (vsak dan), in tisti, ki jih tako rekoč nikoli ne spremljajo, so najbolj kritični. Najmanj kritični pa so tisti, ki politične vsebine spremljajo občasno (tedensko).« Takšen rezultat lahko interpretiramo po besedah Hafnerja - Finka na dva načina. Prvi je, da pri določenih skupinah prebivalstva na odnos do medijev ne vpliva le izkušnja z njimi, ampak tudi njihovo politično prepričanje, drugi pa, da je v skupini tistih, ki političnih vsebin v medijih ne spremljajo, lahko tudi pomemben delež takšnih, ki so bili razočarani nad poročanjem medijev in jih zdaj ne spremljajo več, hkrati pa še vedno izražajo prepričanje, da mediji poročajo pristransko.
• Desni volivci bolj kritični do poročanja medijev o politiki.
• Jernej Amon Prodnik: Odnos do medijev je začel slediti polarizaciji, ki je prisotna v politiki.
• Bojan Budja: Bralcev ne delimo na desne in leve.
Večina starejših spremlja redno, mladi ne
»Bralcev ne delim na leve in desne,« rezultate komentira Bojan
Budja, odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic. »Državo so razdelili politika in politiki, Delo jim zgolj nastavlja ogledalo. Kdor hoče pogledati, kaj je v njem, ga bo vzel v roke, oni drugi pač ne.«
Tudi dr. Jernej Amon Prodnik s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede ocenjuje, da je odnos do medijev začel slediti polarizaciji, ki je prisotna v politiki. »To je posebej značilno za ZDA in vse bolj tudi za Slovenijo, ker del politike pridno kopira napotke avtoritarne desnice. V zadnjih dvajsetih letih ameriška skrajna desnica vztrajno in načrtno delegitimira medijski sistem, ki naj bi bil pristranski do njihovih nasprotnikov.«
Pri spremljanju političnih vsebin je zelo pomembna starost bralcev, gledalcev in poslušalcev. Vsak dan politične vsebine v medijih namreč spremlja le vsak četrti v starostni skupini do 30 let, medtem ko je delež tistih, ki v medijih dnevno spremljajo politiko, v starostni skupini nad 61 let več kot 84-odstotni. Le 3,3 odstotka starejših politične vsebine spremlja manj kot enkrat na teden oziroma nikoli, medtem ko med mladimi znaša delež takšnih več kot 28 odstotkov.
Ker so ključna informacijska orodja mladih družbena omrežja, večinsko tiktok, medijska hiša Delo pripravlja posebno spletno aplikacijo, namenjeno izključno mladim. »Vsebine bodo personiicirane, tako bomo lažje naslovili njihove želje in potrebe, ne bomo pa se mogli izogniti niti temu, da mlade še intenzivneje nagovarjamo prek tiktoka,« kot odgovor na
Državo so razdelili politika in politiki, Delo jim zgolj nastavlja ogledalo. Kdor hoče pogledati, kaj je v njem, ga bo vzel v roke, oni drugi pač ne. Bralcev ne delim na leve in desne. Bralne navade so povsem spremenjene, dodatno jih je na glavo postavilo koronsko obdobje. Mladi niso izjema, nasprotno, njihova ključna informacijska orodja so družbena omrežja, večinsko tiktok. Izključno zanje zato pripravljamo posebno spletno aplikacijo, vsebine bodo personificirane, tako bomo lažje naslovili njihove želje in potrebe. spremembe v konzumiranju medijskih vsebin napoveduje odgovorni urednik Dela.
Mediji so prepogosto orodje politike, ki jih drži v šahu z odvisnostjo od (para)državnega financiranja prek oglasov, naročnin, razpisov ... Občinstvo ni neumno in zazna, kadar medij skrene s svojega poslanstva ter prek selektivnega in enostranskega posredovanja informacij uveljavlja določeno agendo, kar je smrt za medijsko kredibilnost. Vodstva medijskih hiš so pod pritiskom vzdržnega poslovanja na deformiranem medijskem trgu in za redne dohodke iz omenjenih virov neredko žrtvujejo medijsko svobodo.