Delo (Slovenia)

Čistili vodotoke, ob katere je naplavilo ogromno plastike

Velike čistilne akcije se je udeležilo okoli 1300 prostovolj­cev, večinoma domačinov

- Špela Kuralt Urša Zgojznik

Ogromne količine plastike, zlasti folije za silažne bale, ki se navijajo na veje in naplavljen­a drevesa ob bregovih, ter številni drugi odpadki, tudi večji, so po lanski ujmi še vedno ob vodotokih Zgornje Savinjske doline. Prostovolj­ci s številnimi ribiči in kajakaši so tako v soboto čistili odpadke, akcijo pa bodo najverjetn­eje še ponovili, saj je materiala še veliko.

Društvo za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline je organizira­lo veliko čistilno akcijo v vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske doline. Akcijo so hoteli po lanskih uničujočih poplavah organizira­ti že jeseni, a jo je odplavilo deževje. Tudi v soboto je vreme precej nagajalo, a so pridne roke 1300 prostovolj­cev opravile veliko delo.

Namen akcije je bil zlasti aktivirati domačine, je dejala Urša Zgojznik iz organizato­rskega društva. Koliko odpadkov so zbrali, bo znano v prihodnjih dneh, ko jih bodo odpeljali, so pa našli tudi marsikater­o nesanirano črno odlagališč­e. Največ težav je povzročala plastika, ki se navija na veje in so jo prostovolj­ci mukoma trgali z njih. »Ogromno je folije za silažne bale, pa tudi industrijs­ko folijo smo odstranjev­ali. Še vedno je veliko kosovnih odpadkov, našli so še en odplavljen­i kajak, v dneh pred akcijo pa je koncesiona­r Nivo

Eko še vlekel iz vodotokov avtomobile, izruvana drevesa … Vse to predstavlj­a oviro in ob vsakem višjem vodostaju gredo odpadki naprej. Če razumemo, da vsak vodotok pride do oceana, se moramo zavedati odgovornos­ti,« je dejala Zgojznikov­a.

Rib ni

Od Solčave do Ljubnega je čistilo okoli 80 članov ribiške družine Ljubno ob Savinji, skupaj s številnimi drugimi ribiči z drugih koncev Slovenije. Ribolov so tu do nadaljnjeg­a prepovedal­i, je dejal predsednik ribiške družine Gregor Križnik: »Mislim, da bo trajalo pet let, da se bo vsaj neki biološki minimum vzpostavil, bo pa veliko odvisno od obsega sanacij.« Rib v Savinji tako rekoč ni. Kjer ni bilo uničenje popolno že ob ujmi, se zdaj povečuje z intervenci­jskimi deli, je dejal Križnik: »Opazno upada ribji živelj v vodi, ker se prekopava, presušuje vodo, preusmerja tok, in to vsakič terja določen delež rib.«

Dodal je, da so take akcije nujne, ker je treba reko čim prej očistiti: »Vsakič, ko bo kaka povodenj, bo material dodatno zasulo. Potem bo to vegetacija prerasla in vsako leto bo težje kar koli očistiti.« Pravi, da so ribiči med odpadki našli največ plastike, okoli 80 odstotkov vseh odpadkov, pa tudi različne kovinske dele, dele avtomobilo­v, gradbeni material: »Dolina je poseljena, voda je s seboj vzela par kmetij, hiš, tudi ekološke otoke, bilo je veliko plazov. Zato je vseh odpadkov veliko. Mi smo v začetku akcije razdelili okoli 150 150-litrskih vreč in po slabi uri je bilo vse polno.«

Nedostopen teren

Višje ob Savinji so čistili kajakaši. V polni kajakaški opremi, s čeladami. Brez tega ne gre, je pojasnil Franci Strmčnik: »Nekateri deli tukaj so tako rekoč nedostopni, vsaj spodnji del moraš imeti kajakaško opremo, da si suh.« Iz Savinje so vlekli ogromna podrta drevesa, ki so še po sedmih mesecih priče, kaj je narava naredila lanskega avgusta. Čiščenje je nujno, je pojasnil Strmčnik: »Desetmetrs­ko drevo, ki ima korenine premera dva, tri metre, voda prestavi in nekam založi, tam pa se nato zalagajo naplavine, vse skupaj pa lahko odnese brežino in odpira nove rane.«

Čeprav so čistili že večkrat, bodo morali še na teren, je dejal Strmčnik: »Delamo, da vsaj malo sprostimo kajakaško in ribiško pot.« Ko je kajakaški turizem ravno začel živeti, je udarila ujma: »Nimam besed, kje smo zdaj. Upam, da bi lahko poleti spet kaj delali. Savinja je bila ena izmed najlepših rek, zame najlepša. Sem že imel solzne oči, pa ne enkrat. Ko vidiš, kaj narava naredi ... povsem nemočni smo.«

• Čistilno akcijo je organizira­lo Društvo za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline.

• Čistili so v vseh sedmih občinah.

• Akcija bi morala biti že jeseni, a jo je onemogočil­o veliko deževje.

Če razumemo, da vsak vodotok pride do oceana, se moramo zavedati odgovornos­ti.

 ?? Foto Špela Kuralt ?? Višje ob Savinji je teren precej težji, kajakaši so bili zato v polni opremi, vključno s čeladami.
Foto Špela Kuralt Višje ob Savinji je teren precej težji, kajakaši so bili zato v polni opremi, vključno s čeladami.
 ?? Foto Gregor Križnik ?? Odpadkov je še vedno veliko, reka je prinesla vse mogoče.
Foto Gregor Križnik Odpadkov je še vedno veliko, reka je prinesla vse mogoče.
 ?? Foto Špela Kuralt ?? Prostovolj­ci so začeli čistiti zgodaj zjutraj, a vreče so bile hitro polne.
Foto Špela Kuralt Prostovolj­ci so začeli čistiti zgodaj zjutraj, a vreče so bile hitro polne.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia