Druga jedrska elektrarna v pospešen postopek
Aprila bo pripravljeno gradivo za državni prostorski načrt, pričakovan pa je pospešek, saj v skupini sodelujejo tudi ministrstva
V Gen energiji, ki je polovična lastnica Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za zdaj investitorica v drugo jedrsko elektrarno (Jek 2), napovedujejo, da bodo vsi podatki o projektu znani do referenduma. Aprila bo ožji del skupine, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, vložil dokumentacijo za začetek priprave državnega prostorskega načrta. Čaka pa še več opravil in interne ekonomske analize mogočih različic projekta.
V skupini za usklajevanje projekta Jek 2 so tudi predstavniki ministrstev za okolje, podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor, kjer pripravljajo državne prostorske načrte (DPN), pa tudi uprava za jedrsko varnost. Dokumentacija za DPN naj bi bila tako maja pregledana. V prihodnjih dneh bo izbran tudi izvajalec geoloških analiz predvidene lokacije nove elektrarne (ob sedanjemu Neku). Te analize so pomemben del celovite presoje vplivov na okolje. Po pripravljenem DPN, licenciranju opreme in okoljskem poročilu sledi pridobitev gradbenega dovoljenja.
Za čas gradnje in uspešnost projekta so ključne dobavne verige, v katerih sodeluje nekaj tisoč podjetij. Organiziranje dobavnih verig je naloga dobavitelja opreme, vendar je pogosto v interesu tako dobavitelja kot investitorja vključiti čim več lokalnih podjetij. Tudi ta morajo biti licencirana. Potencialni dobavitelji se slovenskim podjetjem že predstavljajo, francoski EDF, ameriški Westinghouse sta se že, južnokorejski KHNP se bo predvidoma aprila.
Izbrana podjetja bodo potem lahko sodelovala tudi pri gradnji jedrskih elektrarn v drugih državah. V Evropski uniji je več kot deset novogradenj, kar pomeni, da so
Naši izračuni kažejo pozitiven rezultat, sicer se projekta ne bi lotili. Gen energija
se dobavne verige znova vzpostavile, čas gradnje, ki bistveno vpliva na stroške projektov, pa se je z desetih že skrajšal na sedem let.
Številke projekta Jek 2 sicer še niso znane, preveč je neznank, kar je posebej značilno za projekte z dolgo časovno komponento.
V Gen energiji bodo tako osem mogočih kombinacij skušali skrčiti na tri ali štiri. Odločitve še ni niti o velikosti elektrarne, ta sega od 1100 do 2400 megavatov (MW), pri slednji bi elektrarno sestavljala dva reaktorja. Za rešitev z dvema reaktorjema se zavzema Eles, ker bi bilo v tem primeru treba zagotavljati rezervo le za polovico elektrarne. Po sedanjih cenah in stroških inanciranja bi nuklearka s 1100 MW stala deset milijard evrov.
Resnejši pogovori po referendumu
To je zdaj glavna tema pogovorov z dobavitelji, ki trajajo že nekaj časa, resnejši pa bodo postali po referendumu novembra. Mogoči partnerji v projektu so zdaj nekoliko umaknjeni z dnevnega reda. Interes za sodelovanje sta že izrazili Hrvaška in Italija, za projekt se zanimajo tudi nekatera avstrijska podjetja. Za inski model inanciranja, ko denar prispevajo zlasti podjetja, ki vidijo korist pri gradnji jedrske elektrarne, se zavzemajo tudi slovenska podjetja. To so že večkrat poudarili na GZS. Še ena možnost je izdaja obveznic, ki bi jih lahko kupili vsi državljani.
Na stroške projekta bo bistveno vplival tudi odnos države. Švedska je za jedrsko renesanso izdala za 34 milijard evrov jamstev. »Naši izračuni kažejo pozitiven rezultat, sicer se projekta ne bi lotili,« pravi Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije. Kot dodaja, se je gospodarstvo v tujini vključilo v projekte, ker si želi varne oskrbe. Tudi naše gospodarstvo naj prinese ponudbo, gotovo ne bo šlo v projekt, če ne bo videlo ekonomskih koristi.