SDS prek državnega sveta do preiskave
Gen-I, Star Solar in Gibanje Svoboda Podpora 19 svetnikov – Pomisleki o neustavnosti
Po burni razpravi in po pomotoma izglasovani preložitvi je državni svet le odločil o zahtevi za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solar in Gibanju Svoboda, ki jo je predlagala skupina lokalnih interesov s poročevalcem Andrejem Poglajnom, svetnikom iz vrst SDS, na čelu. Obe strani sta menili, da imata glasov dovolj, a je tajno glasovanje pokazalo, da so tokrat bolje šteli v SDS. Predlog je podprlo 19 državnih svetnikov, 15 jih je bilo proti.
Tik pred evropskimi volitvami je SDS tako znova uspelo na dnevni red uvrstiti vprašanja o inanciranju predvolilne kampanje Gibanja Svoboda, nekaterih nenavadnih poslih Gen-I – predvsem v tujini, nakazilih Vesni Vuković, ki je nato postala generalna sekretarka Gibanja Svoboda, ter tudi Golobovem prevzemu Star Solar, ki smo ga razkrili v Delu.
»Tu je doseženo dno in daje vsem tistim, ki zagovarjajo ukinitev državnega sveta, kronske argumente, da se to zgodi,« je pred glasovanjem svaril Branimir Štrukelj, predstavnik delojemalcev, in nadaljeval, da je SDS v državnem svetu našel »pomožno četo«, ko stranki ni uspelo nabrati dovolj poslanskih podpisov za ustanovitev omenjene preiskovalne komisije v državnem zboru. »Je to še državni svet ali rezervna četa politike,« je navedel in tudi predsednika državnega sveta Marka Lotriča pozval, naj to prepreči.
Pred tem ga je k temu pozival tudi Jožef Školč, predstavnik negospodarskih dejavnosti, ki je izpostavil morebitno neustavnost takšne pobude ter tudi to, da bi morali pobudniki predlog najmanj dopolniti in omejiti časovni okvir, saj Gen-I ni imela ves čas pravnega statusa subjekta v večinski državni lasti oziroma s prevladujočim direktnim ali posrednim vplivom države. Prav tako posamezniki, ki naj bi jih preiskovali – govor je o politični odgovornosti –, takrat še niso bili politiki.
Svetniki iz vrst lokalnih interesov, ki imajo največ, kar 22 članov, včeraj niso odgovarjali na očitke nasprotnikov ali podrobneje pojasnjevali svojih stališč. Poglajen je le v uvodu zavrnil ocene o neustavnosti z besedami, da o tem odloča ustavno sodišče.
Mirko Bandelj, odvetnik Gen-I, ki je državnemu svetu poslal dopis o neustavnosti, je v podkastu Moč politike sicer že nakazal, da nasprotovanja Gen-I takšni zahtevi najverjetneje še ne bo konec. Tako je preigravanje o morebitni (ne)ustavnosti najprej mogoče pričakovati v državnem zboru, ki mora odrediti takšno preiskovalno komisijo – o njej se ne glasuje
–, nato pa najverjetneje tudi na ustavnem sodišču.
Gibanje Svoboda pa bi lahko zahtevalo še, da želijo preiskovalno komisijo voditi sami in da je število članov sorazmerno njihovi zastopanosti v parlamentu, kar je mogoče le, če parlamentarno preiskovalno komisijo zahteva državni svet. Ker nekatere poteze lahko zahteva že tretjina članov, bi SDS lahko vseeno v njej narekovala agendo.