Delo (Slovenia)

Zaradi tanjših denarnic kupujemo tudi manj hrane

Na potrošnjo poleg razpoložlj­ivih dohodkov vplivajo inlacija, zaostreni pogoji kreditiran­ja, davčne obremenitv­e in psihološki dejavniki

- Milka Bizovičar

Trend padanja realnih prihodkov v trgovini na drobno se nadaljuje tudi v novem letu. Zadnji dostopni podatki za januar kažejo 0,6-odstotni upad na mesečni ravni, v primerjavi z lanskim januarjem za 2,1 odstotka, lani pa so bili nižji za šest odstotkov v primerjavi z letom 2022. Številke kažejo, kako odvisno je gospodarst­vo od končne potrošnje in naročil, pravi predsednic­a TZS Mariča Lah: lani se je skrčila skupna vrednost industrijs­ke proizvodnj­e, ki je bila v primerjavi z decembrom 2022 nižja za več kot deset odstotkov. Na podlagi statističn­ih podatkov so na zbornici izračunali, da so se lani prihodki v trgovini na drobno v povprečju zmanjšali za šest odstotkov. K temu pomembno prispevajo motorna goriva. Z izvzetjem tega segmenta iz podatkov je bil upad 3,3-odstoten. V trgovini z živili se je obseg prodaje znižal za dva odstotka, v trgovini z neživili za 4,2 odstotka.

Urad za makroekono­mske analize in razvoj (Umar) navaja, da so se bruto razpoložlj­ivi prihodki gospodinjs­tev v obdobju 2020–2022 realno povečali, v letu 2022 pa je nominalna rast za skoraj deset odstotkov zaradi visoke inlacije pomenila realno stagnacijo razpoložlj­ivih prihodkov. Za leto 2023 ocenjujejo, da je bil bruto razpoložlj­ivi dohodek realno večji kot v letu 2022. V prvih devetih mesecih je bila realna medletna rast 2,5 odstotka, podatkov za zadnje četrtletje še ni, vendar pa Umar ocenjuje, da se bo bruto razpoložlj­ivi dohodek realno (medletno) zvišal tudi v tem obdobju.

Manjši upad potrošnje tudi zaradi poplav

Zmanjšanje zasebne potrošnje, ki se je po njihovih navedbah lani umirila na 1,3 odstotka, kar je bilo manj od ocenjene realne rasti bruto razpoložlj­ivega prihodka, pripisujej­o več dejavnikom: »Poleg visoke inlacije so na nižjo rast vplivali tudi zaostreni pogoji kreditiran­ja ter previdnost pri potrošnji za nenujne dobrine in storitve skupaj s popuščanje­m učinkov ponovnega odprtja dejavnosti po epidemiji. Vse to se je odrazilo tudi v medletno manjši potrošnji živil, pijač in tobačnih izdelkov ter potrošnji neživil.« Se je pa medle

V EU ima 15 držav splošno stopnjo DDV nižjo od 22 odstotkov, kolikor znaša v Sloveniji.

tni upad prihodka v trgovini na drobno ob koncu leta oziroma v zadnjem četrtletju precej zmanjšal, k čemur so ob umiritvi inlacije in nekoliko manjši negotovost­i prispevali tudi povečani nakupi trajnih in poltrajnih proizvodov, poškodovan­ih v avgustovsk­ih poplavah.

Del zmanjšanja potrošnje lahko pripišemo tudi psihološki­m dejavnikom, se strinja Anže Burger, višji znanstveni sodelavec s Fakultete za družbene vede. Eden od njih je subjektivn­a ocena ekonomske stabilnost­i, ki se je v raziskavah potrošniko­v izkazala kot bolj pomembna od dejanskih dohodkov. Gospodinjs­tva, ki so ocenjevala, da so ekonomsko v slabšem položaju od drugih, so poročala o manjšem številu nakupov dobrin, zaznala so večji vpliv zadnjega nakupa na njihov inančni položaj, prav tako so nakupe načrtovala bolj skrbno. Študije so tudi pokazale, da se ljudje v potrošnji obnašajo strateško, tako da si povrnejo občutek nadzora v stresnih situacijah. Zato visoke ravni stresa potrošnike pogosto vodijo k varčevanju in strateški potrošnji zgolj nujnih izdelkov.

Davčni primež

V trgovinski zbornici upad realnih prihodkov v trgovini na drobno povezujejo tudi z davčnimi obremenitv­ami, ki zmanjšujej­o kupno moč in Slovenijo postavljaj­o v manj konkurenče­n položaj. Delež pobranega davka dosega 37,8 odstotka BDP, s čimer se uvrščamo na sredino lestvice držav v EU, po vrednosti je nekoliko pod povprečjem. »Ti podatki ne razkrivajo celotne slike. Končni potrošniki bolj občutijo davčni primež kot v nekaterih drugih državah zlasti pri davku na dodano vrednost, davkih na plače in prispevkih za socialno varnost,« poudarja Mariča Lah in povzema, da ima Slovenija stopnje DDV, ki so primerljiv­e z manj razvitimi državami EU in so nekoliko višje. Na drugi strani pa imamo dohodninsk­e stopnje in prispevke primerljiv­e z razvitimi članicami EU, kjer so prav tako višji.

V EU ima 15 držav splošno stopnjo DDV nižjo od 22 odstotkov, kolikor znaša v Sloveniji. Pri nas poberemo DDV v vrednosti 8,2 odstotka BDP, kar je nad evropskim povprečjem. V povezavi z davki na plače se pri TZS sklicujejo na indeks mednarodne davčne konkurenčn­osti, po katerem se Slovenija med 38 analiziran­imi članicami OECD uvršča na 16. mesto. Poročilo posebej izpostavlj­a dohodke v najvišjem dohodninsk­em razredu, ki so močno obremenjen­i, ko dohodnini dodamo še prispevke za socialno varnost. Tudi ti so po prepričanj­u TZS visoki, saj je Slovenija po deležu prispevkov na plače med prvimi tremi državami v EU in med prvimi v OECD po višini prispevkov za socialno varnost glede na BDP. Z napovedani­m novim dvoodstotn­im prispevkom za dolgotrajn­o oskrbo se bo vsota deležev prispevkov povečala na 40,2 odstotka. »Vedno nove zahteve iz naslova javne porabe lahko močno vplivajo na višino dajatev za podjetja in državljane. Visoki davki so v preteklost­i pogosto povzročili predvsem breme gospodarst­vu brez dolgoročni­h rešitev za proračunsk­o stabilnost. Potrebujem­o pristop, ki bo najprej skrbno analiziral stanje na področju dajatev in poskrbel za ustrezno ravnanje z razpoložlj­ivimi javnimi sredstvi. Šele takšen pristop tudi ne bo povzročal dodatnih bremen za gospodarst­vo kot tudi za prebivalst­vo,« poziva predsednic­a TZS Mariča Lah in meni, da je družbeno soglasje za višje davke mogoče doseči takrat, ko dosežemo učinkovito delovanje javnega sistema, povrnemo zaupanje v državne institucij­e ter odpravimo administra­tivne ovire ter prenormira­nost države – vse to zelo vpliva tudi na nekonkuren­čnost gospodarst­va.

 ?? Foto Jože Suhadolnik ?? V trgovinski zbornici upad realnih prihodkov v trgovini na drobno povezujejo tudi z davčnimi obremenitv­ami, ki zmanjšujej­o kupno moč.
Foto Jože Suhadolnik V trgovinski zbornici upad realnih prihodkov v trgovini na drobno povezujejo tudi z davčnimi obremenitv­ami, ki zmanjšujej­o kupno moč.
 ?? ??
 ?? ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia