Povezovanje za doživetje navijaškega vzdušja v Planici
Z letošnjo kampanjo SharePlanica v družbi Mastercard poudarjajo tematiko vključenosti
Številni se že veselijo tokratnega podaljšanega konca tedna, ko bo v dolini pod Poncami še posebej slovesno, saj se bo končala tekmovalna skakalna sezona tako za skakalke kot tudi za skakalce.
Planiška prireditev je vedno odlično obiskana. Za nekatere pa so takšni dogodki skrita želja ali pa nanje niti ne pomislijo, ker je z njimi povezanih preveč logističnih izzivov. Zato so se v družbi Mastercard odločili, da z letošnjo kampanjo SharePlanica poudarijo tematiko vključenosti, ki vpliva tudi na trajnost, hkrati pa s tem odprejo vprašanja o dostopnosti prostorov za vse.
»Zato ljudi spodbujamo, da pripeljejo v Planico osebo z invalidnostjo ali obratno, lahko pa se za prevoz prijavi kdorkoli. Veliko zanimanja pričakujemo ravno pred prireditvijo. Za zdaj je prijavljenih okoli 100 voznikov, ki bodo v Planico prepeljali približno 300 ljudi; od tega je 100 prijavljenih oseb z invalidnostjo in njihovih spremljevalcev,« pojasnjuje Aleš Petejan, direktor marketinga pri Mastercardu Slovenija.
Misija projekta
Kot še dodaja, globalna komunikacijska strategija družbe Mastercard poudarja ključne vrednote, kot so varnost, zaupanje, odličnost, inovativnost, trajnost, inkluzivnost (vključenost), s tem pa povezovanje in odpiranje javnega prostora za vse skupine. S projektom SharePlanica pa želijo skupnost spodbuditi tudi k razmisleku, kako se vesti do oseb z invalidnostjo, kajti šele ko razumemo nianse in naravo človeka, lahko uspešno sobivamo v družbi. Kot še pojasnjuje Aleš Petejan, poslanstvo projekta odraža zavezanost k ustvarjanju vključujočih dogodkov, v katerih se posameznikom z invalidnostmi z inovacijami in prilagojenimi rešitvami omogočata enakovredno sodelovanje ter uživanje v doživetjih.
»V Sloveniji ima status invalida približno 8,5 odstotka prebivalcev, torej vsak dvanajsti slovenski državljan. Kljub temu imajo še vedno težave pri vključevanju, saj so zaradi nepoznavanja invalidnosti in strahu okolice pogosto odrinjeni na rob družbe. S tehnološkim napredkom se ves čas razvijajo novi pripomočki za poenostavitev vsakodnevnih opravil in krepitev multimodalne mobilnosti, ob tem pa nemalokrat pozabimo, da se integracija invalidov v družbo v pravem pomenu začne z nami,« še pravi Aleš Petejan, direktor marketinga pri Mastercardu Slovenija.
Ambasador projekta SharePlanica
Pri projektu letos Mastercard sodeluje z dvema ambasadorjema, in sicer z Dominikom Lozarjem in Igorjem Mikićem. Zgodba 24-letnega Dominika Lozarja iz Črnomlja je navdihujoča. Čeprav je pri 16 letih v nesrečnem dogodku v naravi utrpel zlom četrtega vratnega vretenca, pri čemer mu je tudi v celoti stisnilo hrbtenjačo, je v letu dni po nesreči končal srednjo šolo in se posvetil novim izzivom.
Kot pravi Dominik, mu je v ponos, da kot ambasador širi idejo o dostopnosti dogodkov v Planici tudi za osebe z invalidnostjo. Zanje se iz leta v leto, kot pove na podlagi izkušenj, tudi izboljšuje dostopnost različnih ustanov po občinah in različnih prireditev, si bo pa seveda treba še vedno prizadevati za še širšo dostopnost. »Letošnjega FIS finala svetovnega pokala v smučarskih skokih se bom udeležil v soboto, ko je na sporedu moška ekipna tekma, morebiti pa zatem še nedeljske tekme. Navijam za vse naše skakalke in skakalce. Našemu vrhunskemu Petru Prevcu pa želim, da bi kariero v nedeljo končal še z odlično uvrstitvijo na tekmi.«
Strastni športni navijač
Kot nekdaj uspešnemu rokometašu, ki je igral za RK Črnomelj, je Dominiku rokomet še vedno najbolj pri srcu, zato tudi spremlja vse lige v Sloveniji in dosežke naših rokometašev v tujini. Kot športni navdušenec sicer rad gleda vse športe: košarko, odbojko, nogomet, smučarske skoke, kolesarske dirke itd. »Slovenci imamo glede na število prebivalcev res veliko odličnih športnikov, in to v različnih panogah – kar je res izjemno!« poudarja sogovornik.
Dominik Lozar je tudi prejemnik štipendije mednarodnega združenja umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami, VDMFK (Vereinigung der mund- und fussmalenden Künstler in aller Welt) iz Liechtensteina. »Sam sem dobil štipendijo že po enem letu, odkar sem se kot tetraplegik začel ukvarjati s slikanjem z usti, kar je res velik dosežek. Sredi lanskega decembra sem imel v Kulturnem centru v Semiču tudi samostojno razstavo mojih del z naslovom Moja nova pot. Zdaj slikam že več kot dve leti in se veselim novih razstav, pa seveda tudi vedno novih lepih trenutkov ob spremljanju dosežkov slovenskih športnic in športnikov.«