Slovenija naj bi v Natu postala boljša učenka
Zgodovinska odločitev za Sarajevo, več pomoči Ukrajini, premier napoveduje več vlaganj v obrambo
Hvala bogu, vojna ni pred vrati. Živimo v miru. Podpiramo Ukrajino, nismo del te vojne. Josep Borrell
• Bosna in Hercegovina je naredila velik korak na poti proti EU.
• Zelenski je opozoril na evropsko sramoto pri dobavah streliva.
• Slovenija proučuje Iohannisovo kandidaturo za vodenje Nata.
Voditelji Evropske unije so sinoči na vrhu v Bruslju sprejeli prelomno odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino (BiH). Negotovo je še, kdaj se bo začela naslednja faza, pogajanja o vsebinskih poglavjih, ki po končanju privedejo do polnopravnega članstva.
Evropska komisija bo najprej morala pripraviti pogajalski okvir. Svet EU naj bi ga sprejel, ko bo BiH naredila korake na podlagi priporočil iz oktobra 2022. Zadevajo delovanje institucij, vladavino prava, medijske svobode, upravljanja migracij, demokracije … Premier Robert Golob je opozoril na veliko vlogo, ki jo je Slovenija odigrala v zadnjem poldrugem letu, ko si je prizadevala za napredek BiH na evropski poti. V skupini zagovornic sta bili med najaktivnejšimi še Avstrija in Hrvaška. V zadnjih mesecih je angažma Slovenije po navedbah virov nekoliko opešal.
Osrednja tema vrha je bila Ukrajina, predvsem zagotavljanje več pomoči v orožju. Predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru voditeljev po videokonferenci opozoril, da je za Evropo sramotno, ker ukrajinski vojaki na fronti ne morejo uporabljati več topništva. Prepričan je, da Evropa njegovi državi lahko zagotovi veliko več kot do zdaj. Povedno je, da je Češka s svojo pobudo hitreje zbrala več 100.000 granat, kot je uspevalo EU. Lani marca so v Bruslju obljubili Kijevu milijon granat, na koncu jih je bilo zbranih le pol milijona.
Tudi v EU je vse več napetosti in negotovosti. Podpora uporabi dobičkov od zamrznjenega ruskega državnega premoženja, predvsem centralne banke, za nakupe orožja za Ukrajino, ni stoodstotno zagotovljena. Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je tudi opozoril, da kljub izzivom ne bi smeli pretiravati. »Hvala bogu, vojna ni pred vrati. Živimo v miru. Podpiramo Ukrajino, nismo del te vojne,« je dejal. Opozoril pa je, da se mora Evropa pripraviti na prihodnost, povečati obrambne zmogljivosti, okrepiti vojaško industrijo. »Ne bi pa smeli po nepotrebnem strašiti ljudi,« je še opozoril.
V Natu tudi laskajo Sloveniji
Slovenija bo po premierovih napovedih hitro povečevala vlaganja v obrambo in okrepila svoj kontingent na Balkanu. »V zadnjih treh letih smo povečali naložbe v vojaško opremo za 70 odstotkov. To kaže našo popolno pripravljenost na izpolnitev zavez,« je po dopoldanskem srečanju z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom dejal Golob. Slovenija se je zavezala, da bo obrambne izdatke zvišala na dva odstotka BDP do leta 2030. Tak delež po novem, glede na sklepe lanskega vrha Nata v Vilni, ni več cilj, ampak spodnja meja izdatkov.
Po Stoltenebergovih besedah vse bolj nevaren svet zahteva več vlaganj v obrambo. Slovenijo vidi kot »visoko cenjeno zaveznico«. Slovenska vlaganja so že celo desetletje med najnižjimi v Natu. Lani so se gibala pri 1,33 odstotka BDP.
Generalni sekretar zavezništva je kljub temu pohvalil prispevke Slovenije tako v BiH kot na Kosovu ter tudi v bojnih skupinah v Latviji in na Slovaškem, vzpostavljenih pri odvračanju Rusije. Prav tako je izrazil zadovoljstvo z napovedjo okrepitve kontingenta slovenskih vojakov na Kosovu.
Ruska propaganda v Sloveniji
Glede nizke podpore Natu v Sloveniji (po Natovi javnomnenjski raziskavi je nižja le v Črni gori) je premier Golob ocenil, da je še močna. Pošalil se je, »da bi bili v naši vladi res veseli, če bi imeli takšno podporo«. Del razlogov za nihanje podpore je pripisal tudi širjenju propagande iz Rusije prek držav Zahodnega Balkana. To je bil šele prvi premierov obisk na sedežu Nata v skoraj dveh letih mandata.
Običajno predsedniki vlad obiščejo Nato na začetku mandata. Golob in Stoltenberg sta na vprašanje o tem odgovorila, da sta se večkrat srečala.
Komu slovenska podpora?
Stoltenbergu se bo jeseni iztekel mandat. Slovenija je za njegovega naslednika že podprla odhajajočega nizozemskega premiera Marka Rutteja, ko je bil še edini kandidat. Pozneje se mu je pridružil še romunski predsednik Klaus Iohannis. Slovenija zato analizira tudi njegovo kandidaturo, med drugim z vidika regionalne porazdelitve funkcij. Na vzhodu EU je jasno izražen interes, da bi letos dobili katero od vodilnih funkcij v Bruslju. Kot kandidatka za zunanjepolitično predstavnico EU se, denimo, omenja estonska premierka, liberalka Kaja Kallas.