Mladi in stari in še kdo potrebuje neprofitna stanovanja Bil bi že čas, da bi poleg neproitnih stanovanj začeli zagotavljati tudi druge oblike stanovanj, kot so stanovanja za mlade ali stanovanjska zadruga.
O spremembah stanovanjskega zakona, ki naj občinam pomaga pri lokalni stanovanjski politiki
»Neproitna stanovanja po trenutni zakonski ureditvi pripadajo le eni ozki družbeni skupini, medtem ko je potreb po dostopnih stanovanjih veliko več (mladi, mlade družine, deicitarni poklici, starejši), vendar zaradi kriterijev pri dodeljevanju nimajo možnosti proti na papirju socialno ogroženim družinam z velikim številom otrok,« so izpostavili v Skupnosti občin Slovenije.
V Skupnosti občin Slovenije so pripravili pripombe na predlog zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. »Vsaka sprememba, ki olajšuje pot do zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, je dobra in jo je vredno podpreti, razen če njen sprejem zamika sistemske spremembe zakona dlje v prihodnost. Glede na to, da stanovanjski zakon na področju zagotavljanja zadostnega števila javnih najemnih stanovanj nujno potrebuje sistemsko prenovo, se zastavlja vprašanje, ali bo ta sprememba dovolj,« so ugotavljali v Skupnosti občin Slovenije ob obravnavi dopolnitev zakona, ki bo omogočala lažje inanciranje najemnih stanovanj.
Težava, na katero so opozorile občine, je, da so sredstva namenjena izključno zagotavljanju neproitnih stanovanj, kjer pa se poleg neustrezno nizke najemnine občine srečujejo tudi s togimi pravili o dodeljevanju, cenzusih upravičenosti in obveznega oddajanja za nedoločen čas. Posledično imajo težave z neplačniki in nadzorom nad najemniki, ki v vmesnem času presežejo dohodkovni cenzus.
Ugotovili so tudi, da lahko dobi neproitna stanovanja po trenutni zakonski ureditvi le ozka družbena skupina, saj imajo prednost (na papirju) socialno ogrožene družine z velikim številom otrok, ne pa mladi, mlade družine, starejši …, ki zaradi postavljenih kriterijev nimajo možnosti za izbor.
Opozorili so še, da bi bil že čas, da bi poleg neproitnih stanovanj začeli zagotavljati tudi druge oblike stanovanj, kot so stanovanja za mlade in mlade družine, ki bi se oddajala za določen čas, stanovanja, ki bi omogočala najem z možnostjo postopnega odkupa (rent-to-buy), javno-zasebna partnerstva za zagotavljanje kadrovskih stanovanj in stanovanjske zadruge. Te so v tujini stalnica, v Sloveniji pa tudi po desetih letih poskusov nimamo niti ene.
Nasprotovali so tudi načrtom gradnje v večjih centrih in pod
prli decentralizirano gradnjo. Predstavnika ministrstva so opozorili, da je trenutni sistem, po katerem občine krijejo subvencije neprofitne najemnine, država pa subvencije tržne najemnine za upravičence do neprofitnih stanovanj, ki jih zaradi pomanjkanja stanovanj niso dobili, popolnoma nestimulativen za občine, da bi se odločile za gradnjo neprofitnih stanovanj.
Na sestanku so še opozorili, da od ministrstva za solidarno prihodnost pričakujejo celovit pristop k stanovanjski politiki, ki bi iskala rešitve stanovanjskega vprašanja za vse demografske skupine. S tem mislijo tudi na domove za brezdomce, študentske domove, oskrbovana stanovanja in domove za starejše, ne pa le neproitnih stanovanj, do katerih večji del mladih in zaposlenih nima dostopa.
Izpostavili so še, da je bolj kot predlagana novela potreben ločen zakon o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki bo zagotavljal proračunska sredstva za sistemski razvoj stanovanjske politike. V tem okviru je smiselno obravnavati tudi sistemski vir sredstev.
• Od države pričakujejo celovit pristop k stanovanjski politiki.
• Skupin, ki potrebujejo neproitna stanovanja, je veliko.
• Morali pa bi razviti tudi druge oblike stanovanj.