Evropasivna država gre rutinsko na še ene volitve
Ob dvajseti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo in Nato ter v obdobju pred evropskimi volitvami razlogov za praznovanje in optimizem v Sloveniji ni veliko. Slovenija že od vstopa v EU – v dveh desetletjih pa se ni nič spremenilo – ostaja v skupini držav z najnižjo volilno udeležbo na evropskih volitvah. Slovenija sodi tudi na rep čezatlantskih zaveznic po zaupanju v severnoatlantsko vojaško zvezo, kažejo ankete.
Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola je v Sloveniji pričakovano prigovarjala k višji volilni udeležbi na evropskih volitvah.
Evropske teme se skoraj ne prebijejo na vrh nacionalne agende. Če pa se že, so namenjene negativni mobilizaciji. Tipična takšna tema so migracije.
K volilnim skrinjicam želita domača in evropska elita pritegniti predvsem mlade. Visokih obiskov iz EU bo do volitev še nekaj. Zvrstili se bodo vodilni kandidati vseh pomembnejših evropskih političnih družin, ki pa mobilizacijskega potenciala nimajo, saj so evropasivni
javnosti skoraj popolnoma neznani.
Agenda notranje politike v Sloveniji je precej neevropska, pogojena je z okvirom kulturnega in ideološkega boja med političnima poloma. Evropske teme se skoraj ne prebijejo na vrh nacionalne agende. Če pa se že, so namenjene negativni mobilizaciji. Tipična takšna tema so migracije. Evropska kmetijska politika pride na dnevni red, ko si kakšna stranka obeta koristi od protestov kmetov, zeleni prehod pa, ko se zgodijo naravne ujme.
Potem je tu še vprašanje vojne, ki geopolitično utesnjuje Evropo, Slovenijo pa razdvaja. Obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza se je včeraj odvil v duhu časa. Kancler in slovenski premier sta imela na mizi posle, nemške vojaške nabave in slovenske protidobave. A Slovenija še vedno daje po Natovih standardih za obrambo močno podpovprečno, zato se mora pred zavezniki reševati z manevri, kot je izgon kakšnega ruskega diplomata.
Slovenci bolj kot na oboroževanje stavijo na mirovniško diplomacijo. Sprejetje resolucije v varnostnem svetu o takojšnji prekinitvi ognja v Gazi je tudi uspeh slovenske diplomacije. Ena od vsebin za povečanje udeležbe na evropskih volitvah je lahko priznanje Palestine. Evropskih volitev pa ne bo odločila vojna v Ukrajini, ki jo javno mnenje v Sloveniji, tako kot v EU, že razume kot zamrznjen konlikt.