Vsak ukraden meter je v Piranu problem
Domačini razburjeni – Lastnik vztraja, da je zgrajen natančno po projektu, za katerega imajo gradbeno dovoljenje
Pirančani so jezni, ker je lastnik stanovanja v hiši, ki je v prvi vrsti ob pristanišču, zgradil paviljon, kakršnega po laičnem mnenju v spomeniško zaščitenem mestecu in na tako izpostavljenem mestu ne bi smel. Zgodba ni preprosta zato, ker je investitor pridobil gradbeno dovoljenje, zanj pa vsa potrebna soglasja. Gradbeni inšpektor si je gradbišče ogledal in ugotovil, da so bila dela izvedena skladno z gradbenim dovoljenjem.
Toda zavod za varstvo kulturne dediščine zdaj pojasnjuje, da je njihov odgovorni konservator pri izdaji pozitivnega mnenja zagrešil napako. Lastnik stanovanja na
Mateotijevi 2 v Piranu je podjetje BRDS iz Lucije, katerega edini lastnik je slovenski nepremičninski podjetnik Matjaž Cerjak. S piranske upravne enote so nam posredovali gradbeno dovoljenje, izdano 13. decembra 2021. Na republiškem inšpektoratu za naravne vire in prostor pa so nam odgovorili, da je gradbena inšpekcija v začetku leta uvedla inšpekciji postopek zaradi večje rekonstrukcije stanovanja v staromeščanski stavbi v Piranu. Inšpektorica je ugotovila, da je investitor pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, in to po pridobitvi mnenja zavoda za varstvo kulturne dediščine. Inšpektorica je zaslišala tudi nadzornika (ki je isti kot projektant) in neskladnosti ni ugotovila.
Se je res zgodila nepopravljiva napaka?
Povsem drugače pa pojasnjuje piranska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jo vodi Etbin Tavčar. Kulturnovarstveno mnenje o rekonstrukciji omenjenega stanovanja je bilo izdano 13. aprila 2021. »Po pregledu dokumentacije in objekta predvidevamo, da je bil tedanji odgovorni konservator, ki ni več zaposlen na ZVKDS, s predloženo projektno dokumentacijo v prikazih obstoječega stanja zaveden, saj obstoječe stanje ni bilo skladno s prikazi v predloženi dokumentaciji za izdajo mnenja. Tedanji odgovorni konservator bi moral zavrniti izdajo kulturnovarstvenega soglasja, saj projektna dokumentacija ni izpolnjevala kulturnovarstvenih pogojev z dne 23. decembra 2020, da višinskih gabaritov ne smejo spreminjati in da morajo ohraniti obstoječo obliko strehe, prekrito s korci. Prav tako, da ni možna postavitev drugih iksnih elementov na terasi, senčila pa so lahko le provizorij,« so zapisali v piranski enoti spomeniškovarstvene službe in dodali: »Žal je konservator pri izdaji mnenja spregledal bistvene zahteve kulturnovarstvenih pogojev, kar se danes vsekakor kaže kot nepopravljiva napaka. Po navedenem se sprašujemo, ali je projektant na podoben način zavedel tudi druge dajalce mnenj in odločevalce v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.«
Projektant Erik Kocjančič Stojanović iz biroja Architecta Projekti je odločno zavrnil izjavo zavoda za varstvo kulturne dediščine: »Naša projektna dokumentacija ni nikogar zavajala, ker vsebuje načrte za presojo ustreznosti gradnje. V dokumentaciji so prikazani obstoječe stanje, predvidene rušitve in novo stanje objekta. Pozitivno mnenje ZVKDS in občine Piran je bilo pridobljeno na podlagi projekta z vsemi prilogami. To dovoljenje smo
Nekateri menijo, da gre za prevelik poseg v videz spomeniško varovanega mesta, še posebej, ker je hiša v prvi vrsti ob pristanišču.
• Paviljon na piranski strehi jezi domačine.
• Na spomeniškem zavodu opozarjajo na napako v postopku.
• Projektant trdi, da gre za majhno povečanje prejšnje letne kuhinje.
Dovoljenje smo dobili po tem, ko je šla vloga skozi vse birokratske postopke ZVKDS, občine in upravne enote.
dobili po tem, ko je šla vloga skozi vse birokratske postopke ZVKDS, občine in upravne enote. Na omenjeni terasi je bila že prej nadstrešnica nad majhno letno kuhinjo v enostavni izvedbi, ki je skupaj s stopniščem (do spodnjega nadstropja) merila kakih 15 kvadratnih metrov, nov paviljon pa meri 22 kvadratnih metrov.«
Po pridobljenih starejših fotograijah piranskih streh smo ugotovili, da je bil pomožni nadstrešek res že prej na tem mestu, bil je manjši in po arhitektovih zagotovilih za približno 40 centimetrov nižji. Več Pirančanov (in občasnih obiskovalcev mesta) je menilo, da gre za prevelik poseg v videz spomeniško varovanega mesta, še posebej, ker je hiša v prvi vrsti ob pristanišču. V mestu se vsak dan dogajajo posegi, ki meter za metrom in počasi spreminjajo njegovo podobo. Domačini pravijo, da so pri tem še najbolj brezobzirni prišleki oziroma predstavniki tujega kapitala.
BRDS ni več rusko podjetje
V Piranu so prepričani, da je lastnik stanovanja ruski podjetnik Aleksej Krukovski, saj je prav on leta 2009 ustanovil podjetje BRDS. Toda Matjaž Cerjak je to zanikal. Povedal je, da se je Rus iz podjetja spomladi 2022 umaknil in je zato edini lastnik samo Cerjak. Res pa je direktorica podjetja Vera Kvitkovskaja, ki je prej 15 let tesno sodelovala s Krukovskim. Cerjak zanika povezave z ruskim kapitalom. Podjetje BRDS ustvari od nekaj deset tisoč do največ pol milijona evrov letnih prihodkov. Projekti podjetja pa so ocenjeni na največ dva do tri milijone evrov in obsegajo nekaj stanovanj v slovenski Istri. Krukovski se je umaknil tudi iz podjetja Lesnep (namesto njega je vstopil poljski podjetnik Cezary Smorszczewski), ki v ljubljanskih Dravljah načrtuje okoli 100 milijonov evrov vreden stanovanjski projekt Regentov kvart s 356 stanovanji v treh velikih blokih. Zdaj si zanj prizadevajo pridobiti pravnomočnost gradbenega dovoljenja.