Grozi pomanjkanje jeklenega odpadka
Vse več podjetij se usmerja v reciklažo, primarna proizvodnja jekla pa se zmanjšuje
Povpraševanje po odpadnih kovinah naj bi v prihodnjih osmih letih raslo po 3,3-odstotni skupni letni stopnji, kar bo preseglo 3-odstotno stopnjo rasti ponudbe, ugotavlja analiza Boston Consulting Group (BCG), kjer zato opozarjajo, da ponudba odpadnega jekla ne dosega naraščajočega povpraševanja. Slovensko gospodarstvo za zdaj s tem nima težav, poudarja pa, da bo treba na dolgi rok razmišljati o rešitvah za ta razkorak.
Naraščajoče povpraševanje po odpadnem jeklu je povezano s preusmeritvijo v proizvodnjo jekla z uporabo električnih obločnih peči za taljenje jeklenih odpadkov, ki zaradi okoljskih prednosti in prilagodljivosti prevzemajo vodilno vlogo pred tradicionalnimi metodami, torej pridobivanjem jekla iz rude, saj ima ta bistveno večji ogljični odtis. Po uporabi tega odpadka se vse bolj ozirajo tudi nejeklarske industrije. V BCG tako ugotavljajo, da je uporaba odpadnega jekla kot ključnega materiala za zmanjšanje ogljičnega odtisa v proizvodnji jekla v vzponu: »Do leta 2030 naj bi ta premik povečal delež odpadnih kovin v svetovni proizvodnji jekla s trenutnih 35 na 50 odstotkov. Tako Kitajska kot ZDA lahko pričakujeta od 40- do 50-odstotno rast letne porabe odpadnih kovin v primerjavi s trenutnimi količinami. To bi lahko povzročilo 15-odstotno zmanjšanje svetovne trgovine z odpadnimi kovinami, kar pomeni premik iz sedanjega presežka v primanjkljaj.«
Prihodnje tveganje
V BCG opozarjajo, da pomanjkanje odpadnega materiala ne vpliva zgolj na proizvajalce jekla in predelovalce, temveč tudi na širši krog deležnikov v industriji. Oblikovalci politik se tako spoprijemajo z zahtevno nalogo, kako odpraviti pomanjkanje odpadnega materiala, da bi podprli vlogo jeklarske industrije v ključnih panogah, kot so avtomobilska industrija, gradbeništvo in proizvodnja. »Čeprav se trg odpadnega jekla nenehno razvija in ponuja različne možnosti oskrbe, je napovedano pomanjkanje praktično neizogibno. Za deležnike tako v javnem kot zasebnem sektorju je ključno, da se pripravijo na prihajajoče nihanje in negotovost,« meni generalna direktorica in partnerica pri BCG Melanie Seier Larsen.
Petra Prebil Bašin iz Združenja kovinskih materialov in nekovin pojasnjuje, da se zavedajo, da pomanjkanje jeklenega odpadka predstavlja prihodnje tveganje, še posebej, ker se primarna proizvodnja jekla iz rude vse bolj umika iz Evrope. Poleg tega po njenih besedah zaradi prehoda v krožno gospodarstvo vse več industrijskih panog uporablja sekundarne surovine. V združenju si zato prizadevajo, da bi čim več jeklenega odpadka ostalo v Sloveniji, saj se zdaj prodaja v tujino.
Za zdaj brez težav
Slovenski jeklarji že imajo električno obločne peči, kar pomeni, da jeklo reciklirajo. »V Sloveniji vsi jeklarji uporabljamo reciklirano jeklo in imamo zelo majhen ogljični odtis,« pravi direktor družbe Štore Steel Jani Jurkošek in dodaja, da za zdaj nimajo težav s pridobivanjem jeklenega odpadka, da pa se utegne ta problem pojaviti v prihodnje. Prepričan je, da tega odpadka ne bo dovolj za vse in da bo še vedno treba pridobivati jeklo iz rude, čeprav ima ta desetkrat večji ogljični odtis. Strinja se, da bo treba v prihodnje razmišljati o tej težavi. Navaja primer Madžarske, kjer je država zbiranje jeklenega odpadka kot strateške surovine centralizirala.
Po podatkih BCG se trenutno globalno trguje s približno 17 odstotki letne dobave odpadnega jekla, kar znaša okoli 110 milijonov ton. Države, kot je Turčija, so močno odvisne od uvoza iz EU, ZDA, Združenega kraljestva in Rusije, medtem ko ZDA za svoje potrebe pridobivajo prvovrstno odpadno jeklo iz Kanade. »Pričakovati je mogoče, da se bo svetovna trgovina do leta 2030 zaradi upada razpoložljivosti odpadnega materiala zmanjšala na približno 93 milijonov ton, pri čemer se bo domača poraba povečala, izvoz pa zmanjšal,« ugotavljajo v BCG, kjer menijo, da bodo posledice posebej izrazite za tokove odpadnega materiala v ZDA in EU: izvoz prvovrstnega odpadnega materiala iz Kanade v ZDA bo do leta 2030 upadel za polovico, evropski izvoz pa se bo zmanjšal za skoraj četrtino.
• Povpraševanje bo raslo hitreje od ponudbe.
• Madžarska centralizira zbiranje jeklenega odpadka.
• Slovenski jeklarji že zdaj reciklirajo zlitino.