Tudi Nemčija pričakuje ukrepanje ECB
Optimizma v nemških podjetjih je malo, močan je občutek negotovosti, kar je težava za celotno Evropo
»Med nemškimi podjetji je danes manj pesimizma, smo pa še daleč od optimizma,« je gospodarske razmere v največji slovenski trgovinski partnerici komentiral Klaus Wohlrabe, namestnik direktorja makroekonomskega inštituta Ifo, ki je bil v torek gost dogodka Nemško-slovenske gospodarske zbornice (AHK).
Nemčija je lani imela blago recesijo z 0,3-odstotnim zmanjšanjem BDP, po najnovejših napovedih pa lahko v letošnjem letu pričakuje le 0,2-odstotno gospodarsko rast.
»V zadnjih treh letih smo doživeli dve resni krizi, epidemijo covida in vojno v Ukrajini. Prva je pretrgala dobavne verige, sledilo je pomanjkanje pomembnih elektronskih komponent, vojna je z zmanjšanjem dobav plina iz Rusije povzročila visoke cene energije. Tretji neugoden dejavnik je visoka obrestna mera Evropske centralne banke,« je Wohlrabe povzel glavne razloge za nezavidljive razmere v največjem gospodarstvu v Evropski uniji, ki so poleg (domačega) gradbeništva najbolj prizadele izvozno usmerjeno industrijo.
»Glavno upanje za letos pa je znižanje obrestnih mer, ki ga večina ekonomistov pričakuje od drugega četrtletja naprej, recimo na 3,75 odstotka s sedanjih 4,5. Izziv pa bo, ali se bo znižanje pravočasno preneslo v gospodarstvo in kakšna bo resnična dinamika odločitev ECB, saj pozorno spremljajo inflacijo, ki mora tudi pasti,« je ocenil Wohlrabe.
»Dno je za nami«
Po podatkih inštituta Ifo je leta 2021 kar 80 odstotkov podjetij v Nemčiji poročalo o težavah v dobavnih verigah, do danes se je navajanje te problematike vrnilo nazaj na »običajnih« deset do 15 odstotkov. V zadnjih mesecih so se izboljšali tudi drugi kazalniki, s katerimi merijo pričakovanja vodilnih v podjetjih. »Dno je zelo verjetno za nami, a vendar je gospodarski sentiment v Nemčiji slabši kot v večini drugih članic Evropske unije, močnejši pa je občutek negotovosti. To, da ima največje gospodarstvo take slabe občutke, je problematično tudi z evropskega vidika,« je menil Wohlrabe.
»Negotovost večinoma prihaja od ekonomske politike v Nemčiji. V vladni koaliciji so precej različne stranke, zdi se, da ne vedo, kaj narediti. Šokiran sem bil, ko sem videl velik odtok nemških investicij v ZDA, kar lahko razumemo tudi tako, da Nemci ne verjamejo v EU. Prav tako so zelo neusklajene debate o tem, kaj storiti z avtomobilsko industrijo – nekateri bi jo prepustili konkurenci trga, drugi pa bi jo ščitili,« je nemškega kolega izzval ekonomist Mojmir Mrak.
»Imam kar zaupanje, da bo nemška avtomobilska industrija preživela in se prilagodila novim tekmecem. Komunikacija v zadnjih dveh ali treh letih pa res ni bila tako dobra in primerna, kot bi lahko bila. Imeli smo eno odločitev, čez nekaj mesecev pa drugo ... Prav tako smo zavezani zelenemu prehodu, želimo si ga, nihče pa ne ve, kakšen je načrt oblikovalcev politik za naslednji dve ali tri leta.
To je tudi nekaj, kar pogrešam,« je odgovoril Wohlrabe.
»Nemčija je vodilna v zeleni tranziciji. Zaprtje jedrskih elektrarn je bilo morebiti prenagljeno, a jo je prisililo, da išče energetske alternative. Zelena tranzicija je priložnost, moramo preiti na bolj trajnostne oblike mobilnosti in gospodarjenja nasploh. Mislim, da je na tem področju v Nemčiji veliko znanja in talenta, zato vidim svetlo prihodnost. Bi nam pa vsem v Evropi koristilo, če bi premogli več optimizma in na prihodnost gledali bolj v ameriškem duhu. Včasih imam občutek, da nas v krizo pregovorijo,« je menil Jan Löwhagen, direktor podjetja Man Truck & Bus Slovenija.
• Po lanski blagi recesiji lahko Nemčija letos pričakuje le 0,2-odstotno rast.
• Glavno upanje za letos je znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke.
• Prilagajanje industrije bo povezano tudi z doseganjem zelenega prehoda.