Ali se upokojenci dovolj zavedajo pomembnosti gibanja?
Sreča je veliko majhnih sreč
Pred dnevi je bil mednarodni dan sreče, Slovenci smo po poročilu strica Gallupa, ki vse izmeri, primerja in ve, kar srečni. Čeprav ima ta gospa na milijarde obrazov, tehtnic in metrov, smo južno od Alp že od začetka teh raziskav nekje okoli 20. mesta. Ni slabo, na rešetu so bile vse celine razen Antarktike, kjer je nekaj malega raziskovalcev in tudi v njih preoblečenih vojakov. Smo torej srečna država, še posebej ker je za statistično veliko srečo za zahodni del Evrope značilno, da je je največ do tridesetega leta, nato malce ponikne in se znova pokaže po šestdesetem. Ni težko sklepati, da je največji zidak sreče kakovost življenja in da smo v srednjih letih tudi najbolj izbirčni, z mejami med zvezdami. Recimo: zakaj državni sekretar in ne minister?
Do tridesetih pa smo itak nesmrtni in planet bo zanesljivo naš. Na drugem koncu, po abrahamu, ki je danes pri šestdesetih, izkušnje narekujejo inventuro, valuti z zlato podlago sta predvsem zdravje in hišna tretja univerza. Ko se vpišeš, s pokojnino takoj delaš čudeže. Z zdravjem oziroma zdravstvom pa je sama po sebi velika sreča, da smo ga podedovali in ne povsem uničili. Kljub stavkam njegovih svečenikov nekako deluje. Morda primerjava. Ko sem po številnih prehodih jugokneževin v še večje sreče spet obiskal prijatelje na hrvaškem Lastovu, smo se fantje pri polni luni in prav takih kozarcih obstreljevali z besednimi junaštvi. Podžupan, še danes moj prijatelj in jaz njegov, mi je zmagoslavno povedal, da so pri njih po odhodu jugosoldateske pri priči v prah in pepel sesuli popolnoma nov zdravstveni dom. Z vso opremo in zdravili vred. Namenjen je bil tudi prebivalstvu, ne samo vojačkom, ki so v kopalkah na plaži čakali na invazijo z morja, na najvišjem hribu pa se je noč in dan vrtel radar.
Hrvaški mediji ob letošnjih rezultatih planetarnega merjenja sreče pišejo, da letos ta nikjer ni tako štrbunknila kot v lepi njihovi. Morda je bil tudi zaradi bližajočih se volitev uporabljen celo naslov Dežela nesrečnih starcev.
Zanimivo je, da se graikon Gallupovega svežnja raziskave, v katerem so Severna Amerika,
Bili smo priče neverjetne športne poti Petra Prevca.
Avstralija in Nova Zelandija, celo vzpenja, kar pomeni, da je tam na starost sreče celo več kot pri človekovi polni moči ali v mladosti. Ker so te vrstice in ta stran namenjene generaciji plus, še podatek, da naši najsrečnejši vrstniki, starejši od 60 let, živijo na Danskem, Finskem, Norveškem, Švedskem in seveda na Islandu.
Če pa bi Gallup raziskoval v nedeljo, 24. marca 2024, bi bila Slovenija gotovo najsrečnejša država v osončju in njegovi bližnji okolici. Kot posamezniki, ljudstvo in državljani smo bili lahko priče sklepu neverjetne športne poti Petra Prevca. Sreča je veliko majčkenih sreč.
Katere programe za starejše ponujate v Športni zvezi Ljubljane?
Najprepoznavnejši program v Športni zvezi Ljubljane za starejše je Fit senior. Organiziramo ga v sodelovanju z Akademskim atletskim društvom Slovan, ki zagotovi, da je vadba strokovno vodena. Vadba poteka vse leto, razen julija in avgusta, dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih, med 10. in 11. uro, v dvorani Športni center Triglav na Vodovodni 25 v Ljubljani in je za vse udeležence brezplačna. Sredstva za pokrivanje stroškov pridobimo z različnih razpisov. Lani smo jih pridobili z razpisov Fundacije za šport in Mestne občine Ljubljana, del pa smo jih zagotovili iz lastnih virov. Za letos rezultati razpisov še niso znani. Športna zveza Ljubljane je lastnica dvorane, zato to vadbo tudi lažje izvajamo brezplačno. Če bi upoštevali stroške najema dvorane po tržnih cenah, ne bi bilo tako.
Kolikšno je zanimanje starejših za te programe, koliko se jih udeležuje in kaj jih najbolj zanima?
Zanimanje je zelo veliko, trenutno je na vadbo prijavljenih več kot 90 posameznikov. V posameznem terminu jih vadi od 50 do 60. Za uspešnost vadbe se mora povezati več dejavnikov. Biti mora dobro koordinirana, za kar pri nas zelo dobro skrbi strokovni sodelavec Športne zveze Ljubljane Matej Pogačar. Biti mora tudi dobro vodena, za kar skrbi strokovno izobražen kader Akademskega atletskega društva Slovan, in potekati v kakovostnem okolju oziroma v športnem objektu, kar zagotavljata dvorana Športnega centra Triglav in njena bližnja okolica.
Ali še vedno ponujate vadbo prek zooma Fit senior?
Vadbo prek zooma smo ponudili v času pandemije zaradi koronavirusa. Nekaj časa po pandemiji smo jo še organizirali, a se je izkazalo, da sta vadba v živo in osebni kontakt veliko učinkovitejša.
Kako je vadba prilagojena starejšim?
Gre za nižjeintenzivno skupinsko vadbo, ki posamezniku omogoča prilagoditev intenzivnosti glede na njegove sposobnosti. S primerno izbiro vaj glede na starostno skupino poskušamo vadbo čim bolj prilagoditi posamezniku. Poudariti je treba, da je to skupinska vadba, primerna za posameznike brez poškodb ali zdravstvenih omejitev. Priporočamo, da se pred njo posvetujejo z zdravnikom, na sami vadbi pa udeleženci trenerju sporočijo morebitne omejitve. Samo tako lahko trener oceni, ali je za take osebe primerna, varna in učinkovita. Na njej je glede na število vadečih prisotnih več vaditeljev, s tem lahko zagotovimo, da je vadba kakovostna in prilagojena njihovim različnim zmožnostim.
Zakaj je vadba za starejše pomembna?
Vadba je eden glavnih elementov zdravega življenjskega sloga, še posebej v poznejšem življenjskem obdobju. Telesna dejavnost pomaga izboljšati zdravje, zmanjšuje tveganje za različne bolezni ter zagotavlja dodatne možnosti za nadaljevanje samostojnosti, ki je v starejšem obdobju še kako dobrodošla. Poleg naštetih učinkov ne smemo zanemariti tudi pozitivnega vpliva na duševno zdravje, h kateremu pripomore tudi druženje vadečih po vadbi, spletejo se nove prijateljske vezi in podobno.