Edini sogovornik Xi Jinpinga je zahodni kapital
Kitajski voditelj že dolgo ni bil tako sproščen in zgovoren, kot je bil na srečanju predsednikov največjih ameriških družb
Edini resni sogovornik Komunistične partije Kitajske je že dolgo kapital. In edini argument, ki ga je kitajski partijski in državni voditelj Xi Jinping pripravljen upoštevati in nato na podlagi tega morda celo malce spremeniti katerega od segmentov svoje politike, je, ali bodo zahodne naložbe nadaljevale tržno idilo na kitajskih tleh ali našle kakšno boljše območje za dobičkonosno oplemenitev.
To se je pokazalo tudi ta teden, ko se je Xi Jinping sestal s skupino predsednikov ameriških družb in jim celo namenil uro in pol časa. Najmočnejši kitajski državnik po Mao Zedongu se ne sestaja z novinarji, ameriškim gospodarstvenikom pa je na široko odprl vrata Velike palače narodov in bil pripravljen odgovoriti na sleherno vprašanje. Seveda jim je z veseljem pojasnil, naj ne verjamejo analizam zahodnih medijev o tem, da je kitajsko gospodarstvo v krizi, kajti Kitajska je še vedno velik dejavnik svetovne gospodarske rasti in neizogibna partnerica vsake družbe, ki hoče obdržati vodilni položaj na svetovnem trgu.
V skupini več kot deset ameriških gospodarstvenikov so bili najvišji direktorji družb Qualcomm, FedEx in Blackstone. Xi Jinping jih je pozval, naj še naprej vlagajo v Kitajsko in naj ne pozabijo, da so kitajsko-ameriški odnosi »najpomembnejši dvostranski odnosi na svetu«. Prepričeval jih je, da kitajsko gospodarstvo ni doseglo vrhunca, kot si mislijo nekateri svetovni ekonomisti, temveč ima pred seboj še velikansko perspektivo, ki bo, okrepljena s kitajsko samozavestjo, rodila še močnejše in stabilnejše gospodarstvo kot trdno jedro svetovnega razvoja.
V Seulu o demokraciji
Nekaj dni pred srečanjem kitajskega voditelja z ameriškimi gospodarstveniki je v južnokorejskem glavnem mestu potekalo »vrhunsko srečanje demokracije«. To je bilo tretje srečanje s tem naslovom, ki so ga ustanovili leta 2021 v ZDA, lani pa potrdili s skupnim sponzorstvom ZDA, Kostarike, Zambije, Nizozemske in Južne Koreje. V Seul je tokrat pripotoval tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je vrhunsko srečanje izkoristil za to, da je Kitajsko in Rusijo znova obsodil za kibernetske napade in širjenje lažnih informacij, katerih cilj je spodkopavanje demokracije in človekovih pravic kot univerzalnih vrednot.
Predstavniki Kitajske in Rusije seveda niso bili povabljeni na srečanje v Seulu, ki se ga je tokrat udeležilo nekaj več kot 30 držav. Udeleženci srečanja so se osredotočili na nevarnosti, ki jih prinašajo umetna inteligenca in kibernetski napadi, s katerimi lahko nedemokratične države vplivajo na predsedniške in parlamentarne volitve v demokratičnih družbah. Čeprav so udeleženci srečanja sami sebe prepričevali, da so demokracije v ofenzivi, se je bolj kot to zdelo, da so v defenzivi.
Srečanje Xi Jinpinga z ameriškimi predsedniki družb je bilo videti skorajda nasprotje vrhunskemu srečanju demokracije. Zdelo se je, da hoče kitajski voditelj pokazati, da človekove pravice in svoboda govora niso naravno okolje velikega kapitala, pri čemer je hotel velikim gospodarstvenikom pojasniti, da jim prav gotovo ne more biti v prid oboroženi spopad okoli Tajvana ali zdrs v Tukididovo past, v kateri se skriva nevarnost spopada med uveljavljeno in na novo nastalo supersilo.
Veliki zagovornik prostega trga
Xi Jinping je, kot so razkrili nekateri udeleženci omenjenega srečanja, posebej govoril o tehnoloških sankcijah, s katerimi poskušajo ZDA ustaviti hiter vzpon Kitajske, in opozoril na dejstvo, da bo njegova država v kratkem sposobna sama izdelovati mikročipe, ki jih Nvidia in AMD ne smeta več izva
• Najmočnejši kitajski državnik po Mao Zedongu se ne sestaja z novinarji.
• Xi Jinping je pozval ameriške gospodarstvenike, naj še naprej vlagajo v Kitajsko.
• Blinken je v Seulu znova obsodil Kitajsko in Rusijo za kibernetske napade.
Trenutno je morda pomembnejše vprašanje, ali bo sploh še ostal svobodni trg, kot vprašanje, kdo ogroža svetovno demokracijo.
žati kitajskim tehnološkim strankam. Videti je bilo, da se Xi Jinping najbolje počuti v družbi ameriških gospodarstvenikov, ker se z njimi dobro razume.
To srečanje je bilo po svoje tudi priznanje kitajskega voditelja, da se zaveda vsega, kar prihaja. Kitajsko-ameriški odnosi namreč še dolgo ne bodo zapluli v mirne vode in gotovo je bolj verjetno, da bodo še globlje potonili v probleme, kot da se bodo vrnili na srečno raven, na kakršni so se razvijali, preden se je leta 2016 v Belo hišo vselil Donald Trump.
Že čez kakšen dan se bo v Peking napotila ameriška inančna ministrica Janet Yellen, ki je vnaprej napovedala, v kakšnem tonu bodo potekali njeni pogovori s kitajskimi gostitelji. Visoko subvencionirani izdelki zelene tehnologije, ki jih Kitajska izvaža v ZDA in na zahod, bistveno spodkopavajo svetovni trg. O tem bo Janet Yellen govorila z grozečim tonom. Gre namreč za solarne tehnologije, baterije za električna vozila in električne avtomobile. Vse to so točke, navedene tudi v ameriškem zakonskem dokumentu o redukciji inlacije, tako da se prav na tem prizorišču dogaja bolj spopad dveh zasnov državnih subvencij kot dveh sistemov gospodarstva in trgovine.
Vse to kaže, da je trenutno morda pomembnejše vprašanje, ali bo sploh še ostal svobodni trg, kot vprašanje, kdo ogroža svetovno demokracijo. O tem se je po svoje pogovarjal tudi Xi Jinping z ameriškimi gospodarstveniki. Pravzaprav se je zdelo, da je voditelj komunistične partije in države večji zagovornik svobodnega trga kot ljudje iz Bele hiše. Seveda je problem v tem, na kateri točki se začne svoboda. Pri tem se Kitajska in ZDA vse manj razlikujejo.