Golobov krog vse manj zadržan do priznanja Palestine
Skupina držav EU, vključno s Slovenijo, naj bi si prizadevala predvsem za to, da bi se jim pri priznanju pridružila Francija
Pol leta po začetku izraelske ofenzive na Gazo, ki ima genocidne razsežnosti, se spreminja slovensko javno mnenje o izraelsko-palestinskem konliktu, s tem pa tudi odnos vladajoče politike do priznanja Palestine. Po precejšnji začetni zadržanosti se k priznanju vedno bolj nagibata tudi predsednik vlade Robert Golob in njegov krog.
Ugled Evropske unije, ki ni sposobna sprejeti enotnega stališča o dogajanju v Gazi, je zaradi tega po svetu izredno padel, so spoznali Golobovi poslanci. Toda hkrati v kabinetu predsednika vlade ocenjujejo, da se tiste evropske države, ki so priznanju Palestine najbolj naklonjene – Irska, Belgija, Luksemburg, Španija, Malta in Slovenija –, strinjajo, da bi v tem trenutku to lahko bilo kontraproduktivno.
Vsa prizadevanja, tudi Slovenije kot trenutne članice varnostnega sveta Združenih narodov, gredo v smeri delovanja v ozadju, predvsem s ciljem prepričati Združene države Amerike, da zavzamejo aktivnejšo vlogo in bolj pritisnejo na Izrael, da konča napade na civilno prebivalstvo.
Čeprav je med evropskimi državami zaradi zgodovinsko pogojene kolektivne krivde, ki izvira iz druge svetovne vojne, zaznati največ zadržkov pri Nemčiji, ta dejansko menda ni največja ovira pri sprejemanju enotnega stališča, ko gre za Palestino. Veliko bolj odklonilno stališče kot Nemčija naj bi imele Češka, Avstrija in Madžarska.
Kaj bo storil Macron?
Države, ki so naklonjene priznanju Palestine, med njimi je tudi Slovenija, naj bi si trenutno prizadevale predvsem za to, da bi se jim pridružila še Francija. To bo tudi ena od tem obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri predsedniku vlade Robertu Golobu, ki naj bi se po načrtih zgodil konec aprila. Predsednik vlade bo sredi aprila obiskal Jordanijo, obisk pa naj bi imel predvsem humanitarno noto.
Dinamiko priznanja Palestine je pred nekaj tedni na notranjepolitičnem področju pospešila zunanja ministrica Tanja Fajon. Takrat je obvestila poslance, da so vsa prizadevanja usmerjena v zagotovitev mirovnega načrta za rešitev z dvema državama. Če tega ne bo, bo Slovenija šla v smeri priznanja Palestine.
Takoj zatem so prevzeli pobudo poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ki so vlado Roberta Goloba pozvali k priznanju palestinske države. V poslanski pobudi so kabinetu predsednika vlade zapisali, da niso več pripravljeni nemočno spremljati morijo v Gazi. Priznanje Palestine podpirajo vsi koalicijski poslanci.
Vpliv javnega mnenja
Pomembni premiki v največji vladni stranki in pri predsedniku vlade so se zgodili pod vplivom javnega mnenja, ki je v Sloveniji na strani Palestine. Priznanju Palestine pri nas po raziskavi inštituta Mediana nasprotuje le 23,6 odstotka vprašanih. Izrael v vojni podpira le 14,1 odstotka vprašanih, večina ima sicer distanco do obeh strani.
V slovenski politiki vlada soglasje, da mora predlog za priznanje podati vlada. Vsekakor se to ne bo zgodilo pred evropskimi volitvami oziroma oblikovanjem nove sestave evropske komisije, ko bodo znana nova razmerja moči v EU, ki bodo vplivala na hitrost priznanja Palestine.
Do takrat bo vlada pod pritiskom civilnodružbenih organizacij in dela koalicije, sploh stranke Levica, ki zahtevajo čim hitrejše priznanje Palestine. Jutri bo v Ljubljani Vseslovenski shod za svobodno Palestino. Janez Janša je ob zadnjem obisku Izraela napovedal, da bo morebitna njegova vlada preklicala morebitno priznanje Palestine. Institut preklica priznanja države ne obstaja, opozarjajo mednarodni pravniki.
• Predsednik vlade si želi prepričati predsednika Macrona o priznanju Palestine.
• Vsi poslanci koalicije so za priznanje.
• Predlog za priznanje bi lahko bil vložen po evropskih volitvah.