Zmaga vladnega kandidata
Novoizvoljeni predsednik pravi, da bo država ostala na strani miru
Predsednik parlamenta in nekdanji premier Peter Pellegrini bo novi slovaški predsednik. V sobotnem drugem krogu volitev je z nekaj več kot 53 odstotki glasov premagal opozicijskega tekmeca in nekdanjega zunanjega ministra Ivana Korčoka.
Po zmagi je Pellegrini izjavil, da bo podpiral vladajočo koalicijo, a da ne bo zgolj »nekritični občudovalec vlade«. Ponovil je, da bo Slovaška ostala na strani miru, ne pa na strani vojne. Poraženi tekmec je povedal, da je razočaran nad umazano kampanjo, ki so jo pred glasovanjem proti njemu vodili v nasprotnikovem štabu. Zaradi njegovega podpiranja Ukrajine so ga namreč razglasili za »vojnega predsednika«, Pellegrini pa je na shodih privržencem celo razlagal, da bo njegov nasprotnik pošiljal slovaške vojake na ukrajinsko fronto, čeprav predsednik države nima teh pristojnosti.
»Strah je odločil na volitvah,« je povedal nekdanji diplomat Korčok, ki je priznal poraz in čestital nasprotniku, hkrati pa izrazil upanje, da novi predsednik države ne bo zgolj poslušal ukazov vlade in njenega predsednika.
Oseminštiridesetletnega Pellegrinija, ki so ga zaradi pozivanja k mirovnim pogajanjem in nasprotovanja pošiljanju orožja Ukrajini razglašali za »proruskega kandidata«, namreč velja za tesnega prijatelja premiera Petra Fica, čeprav ju v javnosti ni bilo več videti skupaj, odkar je pred štirimi leti Pellegrini zapustil Fičevo stranko Smer in ustanovil lastno Hlas (Glas). Nekoč je Fico svojega nekdanjega tesnega sodelavca celo označil za »izdajalca«. Po sobotni Pellegrinijevi zmagi sta se politika objela pred kamerami, Fico, ki je pred desetimi leti tudi sam neuspešno kandidiral za predsednika države, pa je dejal: »Naj živi Peter Pellegrini, naj živi predsednik države, naj živi republika Slovaška.«
Na sobotnem glasovanju je bila za Slovaško precej visoka, 61,14-odstotna udeležba; višja je bila le na prvih neposrednih volitvah predsednika države leta 1999.
Novinarka Beata Balogová je zapisala, da bo predsednik vlade odslej »imel tudi svojega lastnega predsednika države«. Po njenih besedah se bo po desetih letih zagotavljanje demokratskega ravnotežja proti avtokratom »izselilo iz predsedniške palače, ta pa se bo vrnila v čase, ko je služila komunističnim pionirjem«.