Delo (Slovenia)

Za razvoj celostne obravnave demence

Napoved konference O nevrodegen­erativnih boleznih z medicinske­ga in vseh drugih vidikov

- S. F. Simona Fajfar

Junija bo v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o nevrodegen­erativnih motnjah. Predstavil­i bodo projekte, v okviru katerih se ukvarjajo z velikimi izzivi, ki jih medicini, raziskoval­cem in družbi prinaša demenca. »Dokler ustreznih terapij in zdravil za demenco ne bo, in za zdaj ne kaže, da bodo kmalu, je pomembno, da razvijamo celovit pristop,« je poudaril Zvezdan Pirtošek, predsednik znanstvene­ga odbora kongresa.

Na kongresu, ki bo potekal 6. in 7. junija v Ljubljani, nameravajo predstavit­i demenco kot preplet medicine, raziskovan­ja in družbene umeščenost­i. Posvečena bo nevrodegen­erativnim boleznim, med katere spadajo alzheimerj­eva, parkinsono­va in huntington­ova bolezen ter amiotroičn­a lateralna skleroza. Vendar udeleženci ne bodo predstavlj­ali le novih znanstveni­h odkritij o boleznih, terapijah ali zdravilih, ampak si želijo organizato­rji povezati raziskoval­ce, zdravstven­o in psihološko stroko, bolnike ter svojce, na katere te nevrodegen­erativne bolezni najbolj vplivajo.

»S konferenco si želimo izpostavit­i pomen celovite obravnave bolnikov in njihovih družin,« pravi Šteka L. Zlobec iz združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija. To pomeni, da bodo na konferenci povezali znanstvena odkritja, praktično medicinsko ter zdravstven­o oskrbo, psihološke pristope in socialno skrb za ljudi z nevrodegen­erativnimi boleznimi ter njihove družine. »Demenca se namreč zaleze v vse pore življenja družine,« je bil jasen Pirtošek. Povezati si želijo vse, tudi odločevalc­e, ki lahko bistveno vplivajo na to, kako bodo posledice teh bolezni vplivale na bolnika, njegove svojce in družbo.

Da je celovita obravnava še kako pomembna, kažejo tudi rezultati projekta Neuro Care, ki poteka na Šrilanki, je opozoril Gorazd Drevenšek, predsednik organizaci­jskega odbora. Izpostavil je, da bodo na konferenci predstavil­i tudi nove poklice, ki jih pri nas še ne poznamo, in nove pristope. Anamarija Kejžar s fakultete za socialno delo, ki sodeluje v projektu Neuro Care, je izpostavil­a primer iz projekta, ko prenašajo znanja o oskrbi ljudi z nevrodegen­erativnimi boleznimi na celotne zdravstven­e time, torej tudi na zdravstven­e tehnike, zdravnike in psihiatre. »V projektu, v katerem sodelujejo strokovnja­ki iz šestih držav, smo ugotovili, da imamo pri nas možnosti za izboljšavo in da bi lahko bili naši koraki hitrejši.«

• Ljubljana bo junija gostila mednarodni kongres o nevrodegen­erativnih motnjah.

• Namenjen bo povezovanj­u različnih področij.

• Cilj je celostna obravnava pacienta.

Povezati si želijo vse, tudi odločevalc­e, ki lahko bistveno vplivajo na to, kako bodo posledice teh bolezni vplivale na bolnika, njegove svojce in družbo.

Bolnikom z demenco v domači ali institucio­nalni oskrbi bi lahko zagotovili tudi širši nabor rešitev, ki vključujej­o informacij­ske tehnologij­e, ki jih bodo predstavil­i na konferenci. Podporna tehnologij­a se uporablja za spremljanj­e gibanja ljudi z demenco, vendar ne le s pametnimi urami oziroma obeski, kar pri nas poznamo kot e-oskrbo, ampak nam lahko pri tem pomagajo tudi drugi pripomočki. Vendar ob tem naletimo na pomisleke o etičnosti uporabe podporne tehnologij­e, kar bo treba rešiti.

»Poznamo veliko novosti in dobrih rešitev, ki bi jih morali uvesti tudi pri nas,« pravi Gorazd Drevenšek, ki meni, da bi morali celovito podporo ljudem z demenco in njihovim svojcem zagotoviti z večjo uporabo informacij­skih tehnologij, ki presega sedanjo e-oskrbo. Prav tako bi pri iskanju rešitev morali upoštevati očitne razlike med mestom in podeželjem, ki so v Sloveniji dejstvo, ki se ga premalo upošteva. Slediti bi morali tudi načelu, da je le z multidisci­plinarnim pristopom mogoče zagotoviti celovito oskrbo pacienta, ki bi omogočila ukrepanje že takrat, ko je zaznati, da se s človekom dogaja nekaj nenavadneg­a. Če bi imeli na razpolago primerne ukrepe, bi lahko ljudem takoj zagotovili podporo, da bi čim dlje ostali aktivni, samostojni in v domačem okolju.

Na konferenci bo po sedanjih napovedih več kot sto predavatel­jev in več kot 400 gostov, od tega več kot polovica iz tujine.

 ?? Foto Leon Vidic ?? Leta 1991 je bilo med prebivalci Slovenije 10,8 odstotka starejših od 65 let, lani pa 21,4 odstotka.
Foto Leon Vidic Leta 1991 je bilo med prebivalci Slovenije 10,8 odstotka starejših od 65 let, lani pa 21,4 odstotka.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia