Nestrpno pričakovanje odločitve iz Kaira
Pogajanja o morebitni prekinitvi ognja potekajo v senci izraelskega taktičnega umika z juga Gaze
Pogajanja o morebitni prekinitvi ognja na območju Gaze, ki potekajo v Kairu in na katerih ob visokih predstavnikih Egipta, Katarja in Združenih držav sodelujeta tako delegacija Izraela kot Hamasa, so najbolj intenzivna in resna do zdaj. Potekajo v času, ko se Zahod počasi odpoveduje Benjaminu Netanjahuju in ko v Izraelu potekajo srditi protivladni protesti, ki jih vodijo svojci talcev. Obenem se je izraelska vojska umaknila z juga Gaze, kar nakazuje morebitno skorajšnjo kopensko ofenzivo na Rafo. Trenutek je nevralgičen.
Včeraj so iz Kaira, kjer so usklajevali besedilo dogovora o morebitni prekinitvi ognja, kljub optimizmu med zunanjimi pogajalci in v egiptovskih medijih prihajali mešani signali. Ne Hamas ne Izrael očitno – seveda iz taktičnih razlogov – nista hotela javno pohiteti z odkrito podporo predlogu na pogajalskih mizah. Glavna zahteva je takojšnja prekinitev ognja, ki naj bi trajala najmanj mesec dni: v tem času bi moral biti dostop humanitarne pomoči neomejen po celotni Gazi (že nekaj časa zaradi izraelskega nasprotovanja dostop pomoči ni mogoč na severu Gaze, kjer strada okoli 250.000 ljudi).
Najbolj kritična točka pogajanj med Izraelom in Hamasom je način izmenjave oziroma izpustitve izraelskih talcev in palestinskih zapornikov. Izrael, ki je bil pri reševanju talcev do zdaj izrazito neuspešen, kar je glavni razlog za množične protivladne proteste, je še včeraj – da bi privolil v prekinitev ognja – zahteval, naj Hamas nemudoma in brezpogojno izpusti vse talce, kar je glede na razmere in razmerja nemogoče. Hamasovo izhodišče je podobno tistemu izpred približno meseca dni: izmenjava izraelskih talcev in palestinskih zapornikov (tudi tistih z najvišjim »profilom«) v razmerju (približno) ena proti deset.
Kaos v Izraelu, neskladja v Hamasu
Včeraj popoldne je kazalo, da je dogovor (izmenjava) blizu, glavni problemi, povezani z odločitvijo o prekinitvi ognja, pa niso bili več med Izraelom in Hamasom, temveč kar znotraj obeh vojskujočih se strani. V Hamasu so vse večja neskladja med političnim vodstvom, ki je na varnem v Dohi, in vojaškim vodstvom, ki je v Gazi – to za dogovor o prekinitvi ognja zahteva takojšen umik izraelskih sil iz Gaze, česar trenutno skoraj ni mogoče pričakovati, saj bi to za Izrael pomenilo vojaški poraz.
Na izraelski strani se v vojnem kabinetu spopadata skrajno desna, mesijanska frakcija ultra
33.000 palestinskih življenj je zahtevala vojna v Gazi
ortodoksnih ministrov, ki zahtevajo nadaljevanje vojne in jih usoda izraelskih talcev ne zanima preveč, ter dela izraelske opozicije pod vodstvom Benija Ganca, ki se je po 7. oktobru oportunistično priključila vojnemu kabinetu in je zato soodgovorna za strahovite vojne zločine in zločine proti človečnosti na območju Gaze. Ter za več kot 33.000 palestinskih življenj. Ganc z Jairjem Lapidom, trenutnim voditeljem izraelske opozicije, ponavlja, da bi morala biti rešitev (vseh) izraelskih talcev absolutna vladna prioriteta.
Benjamin Netanjahu, ki je do zdaj naredil vse, da bi vojna in velika človeška tragedija v Gazi zaradi njegovega političnega preživetja trajala čim dlje, se je znašel v notranjem navzkrižnem ognju.
Na eni strani mu skrajni desničarji, tako rekoč izraelski talibi, grozijo z izstopom iz vlade, če bo privolil v dogovor o prekinitvi ognja. Na drugi strani s pomočjo ZDA vodilno vlogo v izraelski politiki – in s pozivi k predčasnim parlamentarnim volitvam – prevzema Beni Ganc, ki se znova dobrika izraelski ulici. Te, ne pozabimo, usoda trpečih Palestincev in dejstvo, da je Gaza največje morišče in hiralnica na svetu, niti malo ne zanima. Zanima jih le usoda izraelskih talcev.
• Glavna zahteva je prekinitev ognja, ki naj bi trajala najmanj mesec dni.
• V tem času bi moral biti dostop humanitarne pomoči neomejen po vsej Gazi.
• Najbolj kritična točka pogajanj je način izmenjave talcev in zapornikov.