WTO za letos napoveduje rast trgovine
Zaradi visokih cen energije, inflacije in vojn se je lani obseg trgovine zmanjšal, za letos obeti boljši
• Nekatere države v trgovini ne vidijo več samo koristnih učinkov.
• Lani je menjava blaga upadla, zrasla pa je trgovina s storitvami.
• V zadnjih letih je povprečna rast trgovine nižja od rasti BDP.
Obseg mednarodne trgovine se bo letos povečal za 2,6 odstotka, kar je približno toliko, kot bo znašala svetovna rast BDP, je v sveži napovedi trgovinskih gibanj ocenila Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Po lanskem zmanjšanju bo rast trgovine torej spet pozitivna, a zelo otipljiva ostajajo tveganja, ki so v minulih letih prispevala k temu, da se je moč gospodarske globalizacije zmanjšala, še ugotavlja WTO.
»Nekatere vlade so postale bolj zadržane do koristi, ki jih prinaša trgovina. Sprejemajo ukrepe, ki merijo na vračanje proizvodnje na domače ozemlje ali pa preusmeritev trgovine k prijateljskim državam,« je ob predstavitvi poročila povedal Ralph Ossa, glavni ekonomist WTO.
Deglobalizacija na delu
Trend so po obdobju izolacionistične trgovinske politike Donalda Trumpa, prejšnjega (in potencialnega prihodnjega) predsednika ZDA, krizi v dobavnih verigah nekaterih strateških materialov in šokih zaradi epidemije covida-19 še okrepile geopolitične napetosti, povezane z vojno v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Pomemben dejavnik je tudi upočasnitev gospodarske rasti na Kitajskem.
V letu 2023 se je fizični obseg mednarodne trgovine zmanjšal za 1,2 odstotka. Na to so po oceni analitikov WTO vplivale predvsem visoke cene energije in visoka inflacija, kar je zmanjšalo povpraševanje po industrijskih izdelkih. K zmanjšanju trgovanja so prispevale tudi sankcije, ki so jih zaradi agresije na Ukrajino sprejele zahodne države. V denarju je trgovina z blagom lani dosegla 25,01 bilijona ameriških dolarjev, kar je bilo pet odstotkov manj kot leto prej.
Kako se spreminjajo vzorci trgovanja, kaže tudi obseg menjave med ZDA in Kitajsko. Bilateralni trgovinski odnosi med gospodarskima velesilama so leta 2022 dosegli rekorden obseg, a v letu 2023 je ameriška trgovina s Kitajsko zrasla za 30 odstotkov manj kot trgovina z drugimi državami.
Uvoz se je lani zmanjšal v vseh regija sveta, še posebej izrazito pa v Evropi. Izjema so bile samo države, ki izvažajo nafto in zemeljski plin, saj so zaradi zgodovinsko visokih cen energentov razpolagale z visokimi prihodki od izvoza.
Svetla izjema svetovne trgovino so bile v letu 2023 storitve – izvoz na področjih, kjer pomemben del prispevajo mednarodni transport, turizem in digitalno opravljene storitve, je dosegel 7,54 bilijona dolarjev, devet odstotkov več kot v letu 2022.
Nižja inflacija, več trgovanja
Za leto 2024 analitiki WTO pričakujejo, da se bodo inflacijski pritiski znižali, s tem pa se po povečala kupna moč predvsem v razvitih državah, kar po okrepilo povpraševanje po potrošnih in investicijskih izdelkih. Obseg mednarodne trgovine naj bi se tako letos povečal za 2,6 odstotka, v letu 2025 pa za 3,3 odstotka.
»Globalno trgovanje si bo postopoma opomoglo, za kar gre zasluga odpornim mednarodnim dobavnim verigam in trdnemu multilateralnemu okviru za trgovanje. Za ohranitev gospodarske rasti in stabilnosti pa je nujno, da obvladamo tveganja, ki jih prinašajo geopolitični spori in fragmentacija trgovine,« je povedala Ngozi Okonjo-Iweala, generalna direktorica WTO. Vendar pa se tudi letos lahko zgodi, da bodo tveganja močnejša od prizadevanj za to, da se svet tesneje gospodarsko poveže. V časih, ko je bila globalizacija glavni trend, je mednarodna trgovina rasla tudi z dvakrat višjo stopnjo rasti kot svetovni BDP, v zadnjih letih pa je povprečna stopnja rasti trgovine nižja od rasti BDP.
»Odpornost trgovine preizkušajo tudi motnje na dveh pomembnih pomorskih poteh. Panamski prekop je prizadet zaradi pomanjkanja vode, v Rdečem morju pa je prišlo do preusmeritve prometa. Če se bodo te motnje nadaljevale, prav tako pa geopolitične napetosti in negotovost glede gospodarskih politik, so tveganja glede obetov za mednarodno trgovanje kar oprijemljiva,« je ocenil Ossa.