Petdeset tisočakov za olimpijsko zlato

Prva športna zveza, ki bo inančno nagrajevala športnike na olimpijskih igrah

»Prelomna odločitev.« Tako je na svoji strani zapisala Mednarodna atletska zveza, ki je včeraj objavila novico, da bo postala prva mednarodna športna zveza, ki bo podelila denarne nagrade na olimpijskih igrah in inančno nagrajevala športnike za doseganje vrhunskih uspehov. Prvič – dobitnike zlatih kolajn – že v Parizu.

Skupna nagrada v višini 2,4 milijona ameriških dolarjev, vsota, ki jo od Mednarodnega olimpijskega komiteja vsaka štiri leta prejme Mednarodna atletska zveza, bo tako uporabljena za nagrajevanje športnikov, ki osvojijo zlato kolajno na vsakem od 48 atletskih tekmovanj v Parizu. Vrednost zlate kolajne tako znaša 50.000 ameriških dolarjev ali 46.000 evrov. A to še ni vse. Svetovna atletika se zavezuje, da bo razširila nagrade tudi za srebrne in bronaste olimpijske kolajne, prvič na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028.

Predsednik Svetovne atletike Sebastian Coe je v svoji izjavi odločitev utemeljil kot ključni trenutek za svetovno atletiko in atletski šport kot celoto. »Čeprav je nemogoče denarno oceniti vrednost olimpijske kolajne, predanosti in osredotočenosti, ki je potrebna, da zastopaš svojo državo na olimpijskih igrah, menim, da je pomembno, da nekje začnemo in zagotovimo, da se nekateri prihodki neposredno vrnejo tistim, zaradi katerih so igre globalni spektakel, kakršen so.«

Drugačen svet, drugačna pravila

Coe, ki je dvakratni olimpijski prvak v teku na 1500 metrov, svetovno atletiko pa vodi od leta 2015, je po poročanju agencije AP dejal, da o odločitvi ni govoril s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja homasom Bachom, upa pa, da bodo v Moku to pozdravili. Sodobne olimpijske igre so sicer nastale kot amaterski športni dogodek, pri katerem pa številni dobitniki kolajn prejemajo plačila od vlad svojih držav, nacionalnih športnih organov ali sponzorjev.

Mnogi so v odzivu na odločitev krovne atletske zveze poudarjali, da je koncept denarnih nagrad v nasprotju z olimpijskim duhom amaterizma. »Verjetno sem zadnja generacija, ki je z vozovnico za vlak v drugem razredu tekmovala za svojo državo,« je po poročanju agencije AP dejal Coe, ki utegne kandidirati za predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, ko se izteče mandat homasu Bachu leta 2025. »Zdaj delujemo v popolnoma drugačnem svetu, zato je zelo pomembno, da šport prepozna to spremembo.« Kot je še poročala AP, je olimpijski in paraolimpijski komite Združenih držav na zadnjih olimpijskih igrah v Tokiu podelil 37.500 dolarjev dobitnikom zlatih kolajn, olimpijski komite Singapurja obljublja milijon dolarjev za olimpijsko zlato, v športih, kot sta tenis in golf, pa je olimpijski turnir edini čas v sezoni, ko številni profesionalni igralci tekmujejo brezplačno.

Olimpijske igre v Parizu bodo od 26. julija do 11. avgusta. V francoski prestolnici se mrzlično pripravljajo na otvoritveno slovesnost, ki prvič v zgodovini iger ne bo potekala na stadionu, ampak v središču mesta. Okoli 160 čolnov bo ekipe z več tisoč športniki popeljalo na šest kilometrov dolgo pot čez Seno ob najlepših znamenitostih. Francoski prireditelji so se večkrat hvalili, da se odprtja lahko udeleži približno 600.000 ljudi.

Foto Gonzalo Fuentes/Reuters Francoske oblasti se med drugim bojujejo s kakovostjo vode v Seni, kjer naj bi potekala plavanje v odprtih vodah in triatlon. Olimpijski krogi bodo med igrami krasili tudi Eilov stolp.

Foto Miguel Medina/AFP Petnajstega aprila bo minilo pet let od požara, ki je uničil pariško stolnico Notre Dame, a do odprtja olimpijskih iger bo obnova končana.

Foto Paul Childs/Reuters »Zdaj delujemo v popolnoma drugačnem svetu kot takrat, ko sem tekmoval jaz, zato je zelo pomembno, da šport prepozna to spremembo,« je odločitev atletske zveze branil predsednik Sebastian Coe.