Revnejši bežijo k AfD in Sahri Wagenknecht
Anketa je pokazala, da se v največji članici EU izrisuje nov razredno-politični konikt
Stranke vladajoče koalicije so izgubile velik del zaupanja med tistimi s socialnoekonomskega dna in iz spodnjega srednjega razreda. Gre za volivce, ki jih je socialnodemokratska SPD zgodovinsko nagovarjala kot glavno volilno bazo.
Anketa ustanove Bartelsmann Stitung je pokazala, da so stranke vladajoče koalicije, na čelu s SPD, izrazito izgubile zaupanje med najrevnejšimi. Volivci bežijo k populistom in skrajni desnici, kar nakazuje razvoj novega razrednega konlikta v državi.
Od zveznih parlamentarnih volitev leta 2021 do danes se je zmanjšalo zaupanje v vlado kanclerja Olafa Scholza. K temu so prispevali številne krize, podedovani problemi in slab vtis, ki ga je s prepiri v javnosti naredila koalicija. Da je podpora strankam od takrat močno padla, ne preseneča. Danes bi koalicijske stranke prepričale le še 34 odstotkov volivcev in ne bi mogle več sestaviti vlade.
Anketa ustanove Bartelsmann Stitung, ki je blizu SPD, dokazuje tisto, o čemer že nekaj časa govorijo v Nemčiji in o čemer svarijo strokovnjaki. Vladajoča koalicija nadpovprečno izgublja podporo v socialnoekonomsko šibkejših delih družbe. V slojih, ki so pod družbenim povprečjem, ima koalicijska trojica le še 21-odstotno podporo, na volitvah leta 2021 pa je iz tega sloja zanje glasovalo kar 46 odstotkov ljudi. V nižjem srednjem sloju, za katerega so značilni strahovi pred padcem pod povprečje in s tem iz srednjega sloja, imajo koalicijske stranke le še 17-odstotno podporo (prej 46-odstotno).
Za parlamentarne volitve v prihodnjem letu je pomemben predvsem podatek, da se volivci iz teh dveh slojev ne obračajo h konservativni CDU, ki v nastopih pogosto nagovarja prav njih, ampak k skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD) in novi stranki Sahre Wagenknecht. CDU je z bavarsko CSU v obeh analiziranih slojih prejela le dodatne tri oziroma sedem odstotnih točk podpore, AfD pa je podporo v obeh slojih več kot podvojila na 27 oziroma 34 odstotkov. V nižjem srednjem sloju, za katerega je značilen strah pred izgubo statusa, je AfD prehitela CDU/CSU, ki ima 28 odstotkov podpore. Stranka Sahre Wagenknecht ima štiri oziroma devet odstotkov podpore.
Strah jih žene k populistom
V ustanovi Bartelsmann Stitung ugotavljajo, da so ti premiki povezani z izgubo zaupanja oziroma s strahovi pred prihodnostjo. Od leta 2021 so namreč opazili desetodstotno zmanjšanje upanja na boljšo prihodnost, pri čemer se
• Vladajoča koalicija le še s 34 odstotki podpore med Nemci.
• Konservativni CDU in CSU se nista vidneje okrepili.
• Vse manj upanja na boljšo prihodnost med revnejšimi.
Manj premožni se vse bolj obračajo k skrajni desnici in populistom.
je pesimizem v prihodnji razvoj dogodkov izrazito povečal med najrevnejšimi in v nižjem srednjem sloju. Nemški sociologi in politologi so v preteklih mesecih izpostavljali problem strahu pred prihodnostjo in izgubo socialnoekonomskega statusa, kar številne žene v objem populistov. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi avtorji pravkar objavljene ankete.
Ne gre toliko za dejansko izgubo statusa, kolikor gre za strah pred izgubo statusa. Srednji sloj, ki je bil vedno dejavnik stabilizacije, je danes izčrpan zaradi številnih kriz in temeljnih družbenih sprememb, so opozorili v ustanovi Bartelsmann Stitung. Čeprav se o tem, kot pravijo, v javnosti pogosteje razpravlja šele v zadnjem času, gre za pojav, ki se razvija od preloma tisočletja.
Opažajo tudi, da se v družbi zarisuje nova ločnica med socialnoekonomskimi sloji, ki bo povzročila nove razredne konlikte. Koalicijske stranke imajo skupaj s CDU/CSU le še 60-odstotno podporo volivcev. Nadpovprečno, več kot 70 odstotkov, jih podpirajo volivci iz zgornjega srednjega in najvišjega sloja, v spodnjih slojih pa komaj nekaj več kot 50 odstotkov. Če sredinske stranke na prihajajočih volitvah ne bodo našle poti nazaj do volivcev nižjih slojev, bo to v prihodnje morda močno zaznamovalo nemško družbo.