Samo varno okolje je lahko ustvarjalno Tako kot imamo zaposleni obvezna izobraževanja o zdravju in varstvu pri delu, bi lahko bila obvezna tudi izobraževanja o varnem delovnem okolju brez spolnega nadlegovanja in mobinga.
Korak naprej pri ustvarjanju razmer, v katerih nasilje ne bo več spregledano in normalizirano
Na pred kratkim končanem 54.
Tednu slovenske drame so prvič javno predstavili certifikat Iskra, namenjen zagotavljanju varnejšega delovnega okolja na področju uprizoritvenih umetnosti in AV-produkcije. Zasnovala ga je delovna skupina #znamiseneha iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) in Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI), in zdaj je »nared, da gre med ljudi«. »Organizirana pobuda in aktivnost poklicne skupine je izjemno redka in zato toliko bolj dragocena. Lažje bi bilo pogledati stran in se zgražati nad posameznimi medijsko izpostavljenimi primeri brez kakršnegakoli angažmaja, kot pravzaprav naredi večina ljudi. Ta skupina pa si je želela s premislekom spremeniti klimo v svoji skupnosti, se izpostaviti, da bi zaščitili kolegice in kolege, ki se iz različnih razlogov, tudi majhnosti gledališke skupnosti, težko sami zaščitijo. Pri tem so hoteli jasno postaviti meje tistim, ki jih vztrajno kršijo,« je iniciativo pohvalila Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.
Delovna skupina #znamiseneha je v začetku januarja tam izvedla izobraževalno delavnico, na kateri so predstavili certifikat predstavnikom ZDUS v javnih zavodih. »Njihov odziv nam je potrdil, da je certifikat nujen, saj so nas povabili, da ga predstavimo v gledališčih, kar bomo izvedli takoj, ko bo mogoče. Pomembno se nam zdi, da deležniki razumejo, da pridobitev certifikata lahko pomaga tistim, ki se jim nadlegovanje dogaja, hkrati pa tudi vodstvu, ki dobi orodja za učinkovito spopadanje z nadlegovanjem,« sta napredek zadnjih mesecev orisali Maja Sever in Iva Babić, sicer članici ansambla ljubljanske Drame.
Potreba po sistemskih spremembah
Delovno skupino #znamiseneha sestavljajo igralke in dramaturginje iz ZDUS in DSI. V njej delujejo prostovoljno. Povod za njen nastanek, kot tudi za izvedbo ankete o spolnem nasilju v uprizoritveni in AV-umetnosti, ki je sledila, je bilo razkritje spolnega nadlegovanja na AGRFT leta 2021. »Spolno nasilje in nadlegovanje se kažeta v različnih dejanjih, ki segajo od psihičnega spolnega nadlegovanja, neželene izpostavljenosti spolnim vsebinam, neželenih dotikov do spolnega napada,« je pojasnjeno v povzetku ankete, opravljene tistega leta.
V anketi je sodelovalo 366 ljudi, od tega 55 odstotkov ženskega spola. Z njo so hoteli ugotoviti, kolikšna je izpostavljenost spolnemu nasilju v umetniškem procesu, kako se to dogaja ter kakšen je odziv žrtev in prič. Z zadnjimi, pravi Maja Sever, se bodo posebej ukvarjali v prihodnje. Kar 40 odstotkov jih namreč po rezultatih ankete ne spregovori, ker nadlegovane osebe tega nočejo, najbolj prevladujoč pomislek pa je, da bi izpadle problematične.
Določeno obliko neželene spolne pozornosti je doživelo 62 odstotkov vprašanih (78 odstotkov vključenih žensk in 39 odstotkov vključenih moških), le 20 odstotkov pa jih je pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali imajo izkušnjo s spolnim nadlegovanjem. Več nadlegovanja in v povprečju več oblik tega so doživele ženske. Prevladuje psihično spolno nadlegovanje, kot so nesprejemljive šale, zgodbe, namigovanja, neželeni komentarji ali komplimenti; manj, pa vendar, je bilo poročanja o neželenih dotikih.
Večina vprašanih meni, da k izpostavljenosti spolnemu nasilju prispeva spol, zlasti ženske pa menijo, da tudi starost in videz. Dogaja se predvsem v ustvarjalnem procesu, vsem na očeh: na vajah, na predstavah in snemanjih, manj na neformalnih druženjih. V kar 91 odstotkih je bil storilec moški, v redkih primerih ženska na poziciji formalne moči. Razlog za neprijavo je v večini primerov formalni položaj storilca ali njegov ugled ne glede na funkcijo.
Rezultati ankete so pokazali, da so nujne sistemske spremembe ter je da le varno okolje lahko ustvarjalno. To je tudi slogan certifikata Iskra. »Predstavitev na Te
dnu slovenske drame je za nas zelo pomembna, saj pomeni, da je certifikat nared, da gre med ljudi, pa tudi zato, ker je to osrednji slovenski festival in ustvarjalni gledališki prostor.« Junija ga bodo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju in na Kranjskem igralskem filmskem festivalu (KRAFFT). Za njegovo pridobitev bo treba izpolniti določene pogoje, ki bodo podrobneje predstavljeni na spletu. Med temi bo denimo upoštevanje smernic za igranje oziroma snemanje intimnih prizorov.
Certifikat bosta podeljevali obe društvi, za kar bodo sestavili posebno komisijo. »Želimo si, da bi postal norma, pripravili smo ga tako, da je uporaben tudi v drugih vejah kulture in širše, v drugih delovnih sredinah. Tako kot imamo zaposleni obvezna izobraževanja o zdravju in varstvu pri delu, bi lahko bila obvezna tudi izobraževanja o varnem delovnem okolju brez spolnega nadlegovanja in mobinga. Tudi ministrstvo za kulturo je prepoznalo vrednost certifikata Iskra, saj smo za njegovo izvedbo prejeli finančno podporo na enem od njegovih razpisov. Upamo tudi, da bodo nosilci certifikata na prihodnjih razpisih ministrstva dobili dodatne točke.«
Organizirana pobuda in aktivnost poklicne skupine je izjemno redka in zato toliko bolj dragocena.
SMG kot primer dobre prakse
Odziv udeležencev dozdajšnjih izobraževanj, izvedlo jih je Društvo za nenasilno komunikacijo, je bil zelo dober, je povedala Katja Zabukovec Kerin. »Veliko jih je po koncu povedalo, da se jim je zdelo predavanje dragoceno in da si želijo še več podobnih dogodkov. Tako ustvarjamo drugačno ozračje v skupnosti, v kateri nasilje ne bo več spregledano in normalizirano, v zavezništvo pa vabimo vse člane skupnosti. Vsak namreč lahko po svoje prispeva, da bodo ustvarjali v okolju, ki bo varno za vse, ne le za nekatere.«
V delovni skupini #znamiseneha poudarjajo, da se je s problematiko hkrati z njimi ukvarjalo Slovensko mladinsko gledališče. Končna oblika certifikata je zato posledica tam pridobljenih izkušenj, gledališče pa je na dobri poti, da bo prvo izpolnilo vse pogoje za njegovo pridobitev.
»Kontekst, ki je od nas pred leti zahteval odločno reakcijo, je povezan tako z ugotovitvami, ki izhajajo iz globalnega gibanja #metoo, iz lokalnega #znamiseneha ter vsesplošne senzibilizacije družbe, ko gre za vprašanja nasilnega ter nespoštljivega vedenja v okviru delovnih procesov. Toda glavni sprožilec, da smo se v okviru novih pravilnikov in konkretnih akcij spoprijeli s problematiko različnih oblik nasilja na delovnem mestu, seveda tudi spolnega nasilja, ni bila zgolj domneva, da se je nekaj takšnega zgodilo v našem kolektivu, ampak tudi skrb vzbujajoče povečanje zahtev za izstop iz študija (govorim o obdobju nekaj let), med katerimi so bile na eni strani nekatere arogantno samovoljne in neupravičene, za nekatere druge pa je obstajala upravičena domneva, da so se v delovnem procesu v preteklosti dogajale problematične oblike nasilnega in žaljivega vedenja,« je pojasnil direktor SMG Tibor Mihelič Syed.
Hitro jim je bilo jasno, »da bo treba premisliti in urediti dve komplementarni področji: področje pravic in vprašanje mehanizmov zaščite ne le zaposlenih, temveč tudi vseh sodelavcev, ki v okviru pogodbenega razmerja delajo v našem gledališču, ter sočasno urediti specifična področja odgovornosti zaposlenih«. Sprejeti pravilnik tako vodstvu gledališča »ob budnem očesu ter v sodelovanju s 'skrbnico' nalaga, da vsako leto izvede najmanj eno aktivnost«.
»Struktura, ki smo si jo zamislili, ima naslednje zaporedje: izvedba interne ankete, predstavitev rezultatov ter detekcija področij, ki zahtevajo izboljšavo. Ker tu potrebujemo pomoč stroke, probleme, ki jih morda še ne znamo rešiti sami, obravnavamo v okviru izobraževalnih delavnic ter z novo anketo preverimo, kje smo dosegli napredek in kje morda stagniramo ali celo nazadujemo,« je razložil Mihelič Syed in dodal, da trenutno analizirajo rezultate ankete, s katero so hoteli preveriti učinke izvedenih ukrepov. Veliko je pozitivnih. To sicer ne pomeni, da so že spremenili trdovratne vzorce spornega vedenja, pravi, vendar z doslednim izvajanjem teh aktivnosti vlagajo v zrelost kolektiva, njegovo senzibilnost ter jasno kažejo, da so takšne prakse nezaželene.