Majhna vojaška cena, a velika simbolika
Je mogoča območna koalicija proti šiitski diktaturi?
Tudi z ameriško pomočjo je Izrael brez večjih težav odbil napad stotin iranskih brezpilotnih letal. Predsednik Joe Biden pa zavrača sodelovanje pri morebitni ofenzivni akciji proti najhujšemu sovražniku judovske države, mentorju že doslej napadajočih palestinskega Hamasa, libanonskega Hezbolaha in jemenskih hutijevcev. So na obzorju novi nesporazumi?
Vsaka žrtev vojaških spopadov je preveč, med več deset ranjenimi v sobotnem iranskem raketiranju Izraela pa je tudi sedemletna deklica. Toda v vojaškem pogledu gre za boren izkupiček, velika je le simbolika napada. Še pred nekaj leti bi si bilo težko predstavljati takšen izkaz vojaške moči islamske republike, obdolžene podpiranja akcij proti Izraelu na širšem bližnjevzhodnem območju.
Ko je prejšnji republikanski predsednik Donald Trump ukazal usmrtitev poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Kasima Sulejmanija zaradi uboja enega samega pogodbenega delavca v ameriškem oporišču v Iraku, so iz Teherana le grozili. Izrael je v soboto prejel točo izstrelkov zaradi napada na iranski konzulat v Damasku v začetku aprila, ki je obračunal s Sulejmanijevimi nasledniki, domnevnimi organizatorji napada 7. oktobra lani.
Predvolilno ukrojena politika
Kar 99 odstotkov iranskih izstrelkov je bilo odbitih, pri čemer je bistveno pomagal ameriški predsednik Biden, ki je tudi ostro obsodil napad. Govorec njegovega sveta za nacionalno varnost pa ga je moral v nedeljo vendarle braniti, da je mož besede. John Kirby je s tem poskušal zavrniti voditelja republikancev v senatu Mitcha McConnella, ki je Bidnovo administracijo že prej obtožil mikroupravljanja vojne v Gazi.
Po sobotnem iranskem napadu ga je spet pozval k dovoljenju Izraelu, naj »dokonča posel« s Hamasom. Po Kirbyjevih besedah je mogoče sklepati tudi, da so Iranu napovedali povračilne ukrepe le v primeru ameriških žrtev napadov. To le še krepi očitke domačih političnih nasprotnikov, da gre za bližnjevzhodno politiko, ukrojeno po predvolilnih potrebah.
Izraelci vseh političnih barv se po 7. oktobru bojijo za obstoj svoje države in tudi član izraelske vlade narodne enotnosti Beni Ganc, ki ga je demonstrativno gostila podpredsednica Kamala Harris, napoveduje kazen za Iran v času in na način, ki bosta zanje najbolj primerna.
V ozadju izraelskih strahov je možnost, da bi bila jedrska bomba Iranu na dosegu roke. Upokojeni general je govoril tudi o območni koaliciji, ki bi lahko bila ključna – če jo bo mogoče organizirati. Šiitskega Irana, ki grobo tlači lastno prebivalstvo, se bojijo številne sunitske države s Savdsko Arabijo na čelu. Že hutijevski Jemen kaže, kaj prinese vmešavanje perzijske diktature: v soboto so rakete na Izrael padale tudi od tam, iz delov Libanona, ki jih obvladuje proiranski Hezbolah, Izrael obstreljujejo že pol leta.
Številne arabske države so ob preteklih zapletih ostajale bolj v ozadju in Katar še naprej gosti voditelje palestinskega Hamasa. Vsaj majhen prispevek k sobotnemu odbitju iranskih raket in brezpilotnih letal je dala Jordanija s svojimi vojaškimi letali F-16. V Amanu so poudarili, da so s tem pomagali zavarovati tudi svoj zračni prostor. Hkrati se v Washingtonu krepijo prizadevanja za več pomoči Izraelu, že na začetku tega tedna pričakujejo kongresno zakonodajo, ki jo podpirajo tudi demokratski predstavniki. »Svet je v ognju, stati moramo z demokratičnimi zavezniki proti sovražnikom svobode,« je izjavil voditelj demokratske polovice predstavniškega doma Hakeem Jeffries.