Nova pravila za airbnb najkasneje poleti 2026
Regulacija kratkoročnega oddajanja nepremičnin tudi pri nas – Lani 177 inšpekcijskih pregledov in le nekaj kazni
Ker so bila na evropski ravni že sprejeta nova pravila o oddajanju nepremičnin prek platform airbnb in booking, se poraja vprašanje, kdaj bodo začela veljati tudi v Sloveniji in kaj konkretno se bo spremenilo. V pripravo novele zakona o gostinstvu, s katero bodo pri nas omejili (ne pa prepovedali) to dejavnost, je vključenih več resorjev, trenutno potekajo usklajevanja. »Osnutek zakona bo v javni razpravi predvidoma maja in takrat bodo znane vse podrobnosti,« pravijo na gospodarskem ministrstvu pod vodstvom Matjaža Hana.
Sedi marca so države članice Evropske unije dokončno potrdile nova pravila, ki spletnim platformam za posredovanje pri kratkoročnem oddajanju nepremičnin, kot sta airbnb in booking, nalagajo redno posredovanje podatkov lokalnim oblastem. Nova pravila bodo povečala tudi preglednost na področju kratkoročnega najema nastanitev in pristojnim organom pomagala pri urejanju te dejavnosti. Uvajajo se zahteve za registracijo gostiteljev in nepremičnin za kratkoročni najem, vključno z dodelitvijo enotne registracijske številke, ki bo navedena na spletnih platformah. Gostitelji pa bodo za pridobitev registracijske številke predložili informacije, potrebne za opravljanje tovrstne storitve.
Na gospodarskem ministrstvu, kjer novo ureditev kratkoročnega najema pripravljajo skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost, pravijo, da je sistem evropske uredbe zavezujoč za vse države članice EU. »Če posamezna država članica želi uporabiti prednosti sistema, mora vzpostaviti register tovrstnih nastanitvenih enot, hkrati pa mora določiti tudi organe, obveznosti in tehnološke rešitve za izmenjavo podatkov v skladu z evropsko uredbo,« dodajajo.
Kaj pa, če pravil EU ne bomo sprejeli
Evropska uredba se bo začela uporabljati 24 mesecev od dneva njene veljavnosti, veljati pa naj bi začela predvidoma konec aprila oziroma v začetku maja. V Sloveniji jo moramo vzpostaviti v dveh letih, torej najkasneje poleti 2026. Če te uredbe ne bomo vzpostavili, potem spletne
Oddajanje nepremičnin prek airbnb v Ljubljani zadnje trimesečje leta, število stanovanjskih enot platforme z našo državo ne bodo dolžne izmenjevati podatkov. Prav tako se bo štelo, da pri nas ni vzpostavljen register nastanitvenih enot kratkoročnega najema in se bodo nastanitvene enote iz Slovenije še vedno lahko oglaševale brez navedbe identifikacijske številke.
Na gospodarskem ministrstvu se zavedajo, da je nepremičninski trg v Sloveniji, predvsem v nekaterih občinah (denimo na Obali, Gorenjskem in v Ljubljani), v neravnovesju, množično oddajanje stanovanj prek airbnbja in bookinga pa v nekaterih občinah bistveno zmanjšuje ponudbo stanovanj za bivanje. Hkrati pa predstavlja nelojalno konkurenco turističnim ponudnikom, ki zagotavljajo določene standarde za turiste.
• Nova pravila kratkoročnega oddajanja bo urejala novela zakona o gostinstvu.
• Predlog zakonskih sprememb bo predvidoma znan prihodnji mesec.
• Uredbo EU, ki bo začela veljati čez nekaj dni, moramo sprejeti v dveh letih.
Pogoji naj bodo enaki za vse
Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS), je za Delo povedal, da si z Združenjem hotelirjev Slovenije želijo predvsem, da bi veljali enaki pogoji poslovanja in delovanja na področju nastanitev gostov. »Medtem ko v hotelirstvu veljajo stroga pravila glede nastanitev in tudi varnosti gostov, pa je kratkoročni najem zelo nereguliran,« pravi. In dodaja, da so resorno ministrstvo že zaprosili za osnutek novele zakona o gostinstvu, podrobnosti pa ne pozna.
Ali torej držijo neuradne informacije, da naj bi sobodajalcem, ki nepremičnine za kratkoročni najem zdaj oddajajo za največ pet mesecev v koledarskem letu, ta čas po
Rast registriranih sobodajalcev v prestolnici novem zakonu skrajšali na 30 ali 60 dni? Na ministrstvu odgovarjajo: »Predlog zakona bo vseboval tudi nekatere druge rešitve, s katerimi bi uredili kratkoročni najem, kot so obdobje, v katerem je mogoče oddajati stanovanje v kratkotrajni najem, pa pridobitev soglasij sostanovalcev in podobno«. Konkretno na vprašanje torej niso odgovorili. So pa poudarili, da osnutek zakona predvideva več pristojnosti za občine, ki bodo lahko to področje uredile glede na lastne razmere in potrebe. Prav tako naj bi večjo vlogo pri nadzoru kratkoročnega oddajanja dobile tudi občinske inšpekcije.
Stanovanjski sklad MOL z rešitvami
»Trenutna zakonodaja ne ustreza potrebam trga in ni jasne opredelitve, kaj je kratkoročni in kaj dolgoročni najem. Prav tako ni jasno, kdaj lastnik oddaja nepremičnino v skladu s stanovanjskim zakonom in kdaj v skladu z veljavnim zakonom o gostinstvu,« ugotavljajo na občinskem stanovanjskem skladu, in sicer v poročilu o uresničevanju stanovanjskega programa Mestne občine Ljubljana do leta 2026.
Podatki iz objavljenih tabel o številu registriranih sobodajalcev v Ljubljani in registriranih nepremičnin, ki jih v prestolnici oddajajo preko airbnbja, pa, kot menijo na občinskem skladu, jasno kažejo na visok odstotek sive ekonomije. »Prav zato smo dali predloge za spremembo zakona o gostinstvu. Podprli smo uvedbo identifikacijske številke pri registraciji na platformi. Predlagali smo tudi ustanovitev delovne skupine ter aktivnosti na terenu, aktivacijo spletne strani za prijavo nelegalnih oddaj in tudi razvoj ustrezne programske opreme za sledenje objavam oglasov na platformah za oddajanje nepremičnin,« so še zapisali na skladu.
Na delu tržni inšpektorji
Nadzor nad nastanitveno dejavnostjo, kamor spada tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin, izvaja tržni inšpektorat, ki v primeru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepa. Kako nizke so denarne kazni, govori podatek, da za posamezne prekrške veljavni zakon o gostinstvu predpisuje globo v višini 1200 evrov za pravno osebo in 400 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. »Tržni inšpektorji so lani opravili 177 inšpekcijskih pregledov v 165 nastanitvenih obratih, pri katerih so zaradi ugotovljenih kršitev izdali ali izrekli 73 opozoril na podlagi zakona o inšpekcijskem nadzoru, deset upravnih odločb, sto opozoril na podlagi zakona o prekrških ter 20 opominov,« še pravijo na resornem ministrstvu.