Večina vetrnic do 2030 bo na območju Senožeč
Vetrnice vrnejo veliko več vložene energije na enoto kot sončne elektrarne, a še čakamo nanje
Projekt več deset vetrnic na Pohorju je padel, drugje še pripravljajo državne prostorske načrte, kar načrte vlade, da bi do leta 2030 imeli 50 vetrnic, postavlja pod velik vprašaj. Nekoliko dlje je po zadnjih podatkih projekt 20 do 25 vetrnic na območju Senožeških brd in Zajčice v občini Divača. Bogata ponudba subvencij sicer ni prepričala še nobene občine, nobena tudi ni napovedala skupnostnih projektov, kakršne poznajo v tujini.
Obnovljivi viri energije so več kot nujni, saj bodo nadomestili električno energijo iz fosilnih goriv, ki ustvarjajo toplogredne pline, pravijo v podjetjih VEPA in Amicus iz Ljubljane, za katera nastaja državni prostorski načrt za vetrna polja v bližini Senožeč. To je ena od 14 lokacij z vetrom pri nas, po podatkih agencije za okolje celo najboljša. V povprečju tam veter piha s hitrostjo med sedmimi in osmimi kilometri na uro, kar je idealno tudi za vetrnice višjih moči. Pri vetrnicah povprečje sicer ne pomeni veliko, bolj pomembno je, da je veter čim bolj enakomeren. Podatki so dobri, edina velika vetrnica pri nas se le redko ne vrti.
Med pripravo DPN so pridobili smernice od 30 soglasodajalcev, sklep vlade za pripravo DPN, meritve vetra, ki so boljše od pričakovanih, in tudi monitoring vpliva na velike in male zveri, za ptiče in habitate. V pripravi je tudi okoljevarstveno poročilo. Kot napovedujejo, bo vsaka vetrnica umeščena v prostor le, če bo izpolnjevala zakonsko določene zahteve. Tu sta najpomembnejša hrup in odmik vetrnic od hiš v naseljih Senožeče, Dolenja vas, Laže, Otoče, Gabrče in Senadol.
Uravnavanje hrupa vetrnic
V Sloveniji tudi zvok vetrnic ureja uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje. Mejna vrednost kazalca hrupa na drugem območju varstva pred hrupom, kamor spadajo tudi stanovanja in hiše, znaša ponoči 42 decibelov. Ta omejitev je med najstrožjimi v Evropski uniji, kjer se omejitve gibljejo med 45 decibelov ponoči do 55 decibelov podnevi. Za infrazvok, ki se ga z napravami, ne s prostim ušesom, sliši kot udarjanje lopatic v turbulentni tok zraka, ki običajno nastaja ob stebru vetrnice, načrtovalci vetrnega polja trdijo, da je daleč pod ravnijo, pri kateri se lahko pojavijo znani učinki na zdravje.
Poleg tega zadnja in najobsežnejša raziskava inske vlade iz leta 2020 ni pokazala povezave med infrazvokom in simptomi, ki jih nekateri povezujejo z vetrnicami. Smernice Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2018 kljub temu za območje EU predlagajo znižanje ravni hrupa pod 45 decibelov. Svet EU pa je konec 2022 sprejel uredbo, po kateri je načrtovanje, gradnja in obratovanje obratov in naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v prevladujočem javnem interesu, posebej vetrnice v presojanju pravnih interesov služijo javnemu interesu in varnosti. Vetrnice namreč nadomeščajo fosilna goriva, ki izpuščajo toplogredne pline.
Vetrnice kot razvojna spodbuda
Gojko Nikola Musić, ustanovitelj družbe VEPA je povedal, da so sto krajanov že peljali v Avstrijo, blizu meje s Slovaško, kjer je med vasmi postavljenih več kot 300 vetrnic. Izvedeli so, da se je rodnost pri njih povečala, saj so vetrnice prinesle tudi razvojno spodbudo. DPN za vetrna polja v okolici Senožeč zajema sedem vasi, ki imajo skupaj 440 stanovanjskih enot, hiš in stanovanj.
Musić si želi, da bi projekt občina in krajani vzeli za svojega.
Zato občini ponuja šestodstotni delež prihodkov (novi predpisi predvidevajo triodstotnega), vso življenjsko dobo vetrnic. Vsaki stanovanjski enoti na območju pa namerava vsako leto izplačati 5000 evrov podpore. Tako bodo krajani ves čas imeli plačano elektriko, nekaj bi še ostalo. VEPA in Amicus bi pomagala tudi pri gradnji zdravstvenega in gasilskega doma.
Vlada je že določila, da občine dobijo za vsak megavat moči vetrnih elektrarn 200.000 evrov spodbude, investitorji pa lahko pridejo do 350.000 evrov spodbude. Če bi se občine z vetrom odločile za skupnostne projekte, bi tako lahko za vsak megavat moči dobile iz centra za podpore pri Borzenu več kot pol milijona evrov. Musić predvideva, da bodo maja določili stojišča za 20 do 25 vetrnic z močjo sedmih megavatov, prihodnje leto pa bi dobili gradbeno dovoljenje. To pomeni tudi med 28 in 35 milijonov evrov spodbude za občino.
Učinkovitost virov energije
Pri količniku EROI delijo količino energije, ki jo proizvedejo elektrarne ali druge naprave v celotni življenjski dobi, z energijo, ki jo je treba vložiti, da do te energije sploh pridemo. Ko so odkrili nato, so za iskanje, črpanje in predelavo sto sodov nate porabili približno sod nate. Z razvojem je to razmerje zraslo na tisoč proti ena (leta 1919), do 2010 pa je padlo na zgolj pet proti ena. Vendar ni vse tako
• Vetrnice pri nas počasi dobivajo prostor.
• Hidroelektrarne in jedrske elektrarne vrnejo največ energije.
• Za delovanje družbe moramo dobiti petkrat več od vložene energije.
Za razvite družbe, kjer je prostor tudi za živahno kulturo, mora količnik EROI presegati število 10.
preprosto, ob zahtevnejših analizah upoštevajo različna merila, pogosto za poudarjanje koristnosti ene ali druge rešitve.
Na splošno velja, da mora količnik EROI presegati število pet za delovanje sodobne družbe. Za razvite družbe, kjer je prostor tudi za živahno kulturo, pa mora količnik presegati število deset. O tem je napisanih kar nekaj študij, Wiesbach s sodelavci je pred leti EROI za sončne elektrarne postavil na štiri, za vetrnice na 16, to brez shranjevanja, s shranjevanjem pa sta količnika padla na 1,6 in 3,9. Količnik za hidroelektrarne je bil 49, za jedrske elektrarne pa 75. A pred enajstimi leti sončnih in vetrnih elektrarn še niso tako serijsko proizvajali, pri hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah pa študija ni upoštevala velike porabe vode.
Precej dokazov je, da količnik EROI kaže tudi to, zakaj so nekateri imperiji propadli. Takšna sta primera majevskega in kamboškega imperija. Študije kažejo, da je padajoči količnik glavni razlog za razpad kompleksnih družb. V zgodnjih civilizacijah se je to začelo z vrhom porabe lesa. Tudi padajoči EROI za visokoenergetska fosilna goriva povzroča velike izzive za industrijska gospodarstva. Vse to lahko vodi do zmanjšanja bruto domačega proizvoda in ogroža koncept nenehne gospodarske rasti. Ravno na tem področju se rojevajo nove pobude za odrast in sožitje z naravo.