Evropo lani zaznamovale poplave in vročinski valovi
Poleg ozračja tudi rekordno topli oceani – Največji požar in tudi taljenje alpskih ledenikov
Za Evropo je bilo 2023 z vidika podnebnega dogajanja leto nasprotij. Doživeli smo rekordno število dni z ekstremnim vročinskim stresom pa tudi največji požar ter poplave in sušo, ugotavlja najnovejše poročilo, ki je novo opozorilo, da je stara celina v središču globalnega segrevanja.
Lansko leto je bilo najbolj vroče oziroma drugo najbolj vroče v Evropi. Temperature so bile 11 mesecev nad povprečjem zadnjih 30 let, september pa je bil najbolj vroč v zgodovini meritev, navaja skupno poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in programa EU za opazovanje Zemlje Copernicus (C3S). Pri tem navaja, da so bila tri najtoplejša leta v Evropi vsa od leta 2020, deset najtoplejših pa od leta 2007.
Izmerjeno je bilo rekordno število dni z ekstremnim vročinskim stresom, ki ustreza občutku temperature, višje od 46 stopinj Celzija. Najhuje je bilo v južni Evropi, kjer je bilo 23. julija lani 41 odstotkov območja v močnem, zelo močnem ali ekstremnem vročinskem stresu. Trend naraščanja števila dni z najmanj močnim vročinskim stresom se povečuje po vsej Evropi.
Leta 2022 je vročina povzročila 70.000 presežnih smrti. Podatkov o številu umrlih zaradi vročine v lanskem letu še ni, se je pa v zadnjih 20 letih smrtnost zaradi vročine povečala za okoli 30 odstotkov. To velja za veliko večino obravnavanih regij, navaja poročilo in poziva k povečanju odpornosti zdravstvenega sektorja na podnebne spremembe. Pri tem opozarja, da je manj kot četrtina držav članic EU, ki so podpisnice pariškega podnebnega sporazuma, vključilo zdravje v nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Poudarja tudi, da prilagojene storitve napovedi gibanja podnebja lahko pomagajo povečati odpornost zdravstvenega sektorja, vendar niso široko zagotovljene. Od 50 evropskih držav članic WMO jih le tretjina zagotavlja podnebne napovedi za ta sektor.
Bolj mokro
Vroče in suho vreme (ponekod tudi požigalci) je zanetilo velike požare, ki so uničili naravna in poseljena območja. Najhujši so bili v Grčiji, na Portugalskem, v Španiji in Italiji – grški požari so bili največji v zgodovini EU, zgorelo je okoli 96.000 hektarov –, torej v državah, ki so se spopadale s hudo sušo.
Po drugi strani je bilo lani sedem odstotkov več padavin od povprečja zadnjih treh desetletij. Povzročile so poplave, ki so prizadele okoli 1,6 milijona prebivalcev. Za Slovenijo poročilo navaja, da so lanske avgustovske poplave prizadele dve tretjini države, vplivale na 1,5 milijona prebivalcev, svoje domove je moralo zapustiti 8000 ljudi, šest jih je umrlo.
Ekstremni vremenski in klimatski dogodki, ki so zlasti posledica povečevanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju zaradi človeških dejavnosti, so v Evropi povzročili za 13,4 milijarde evrov škode, ocenjuje poročilo, v kar pa še niso vštete posledice vročinskih valov. Največ gospodarske škode (81 odstotkov vse) so povzročile poplave, ki so prizadele 1,6 milijona ljudi in vzele 44 življenj. V neurjih je umrlo 63 ljudi, v požarih 44.
Največ elektrike iz obnovljivih virov
»Leta 2023 je bila Evropa priča največjemu zabeleženemu gozdnemu požaru doslej, enemu najbolj mokrih let, hudim morskim vročinskim valovom in obsežnim uničujočim poplavam,« je ob objavi poročila izjavil Carlo Buontempo, direktor C3S. »Temperature še naprej naraščajo, zaradi česar so naši podatki čedalje bolj pomembni pri pripravi na vplive podnebnih sprememb,« je poudaril.
»Podnebna kriza je največji izziv naše generacije. Stroški podnebnih ukrepov se morda zdijo visoki, vendar so stroški neukrepanja veliko višji. Kot kaže to poročilo, moramo uporabiti znanost, da zagotovimo rešitve v dobro družbe,« je zapisala Celeste Saulo, generalna sekretarka WMO.
Poleg temperatur zraka so bili lani rekordno topli tudi oceani. Večina Evrope je imela manj snežnih dni od povprečja, alpski ledeniki pa so se skrčili za rekordnih deset odstotkov.
Po drugi strani je bilo lani proizvedene največ elektrike iz obnovljivih virov energije doslej; 43 odstotkov vse, kar je za dobro tretjino več kot leto prej.