Maratonski plavalec Martin Strel: zaradi alkohola ob oskarja
Preplaval je Krko, Muro, Rokav, Donavo, Jangce, Misisipi, Amazonko, covid-19 pa je najnovejši projekt 66-letnega Martina Strela, plavanje okoli sveta, 18.000 kilometrov v 500 dneh, z letošnjega 22. marca prestavil za dve leti. Pravi, da ga ves svet pozna in predvsem ceni, v Sloveniji pa mu očitajo, da živi v svojem svetu in pripoveduje pravljice za otroke. Živi v Arizoni in se vsako leto za tri mesece oglasi v Sloveniji. Spregovoril je o milijonih, Schwarziju, Phelpsu, Redfordu, priznanjih in vrednotah, ki ga nosijo z življenjskim tokom.
jegova pripoved gre lepo v ušesa, res pa je, da ušesa poslušalcu ob tem močno štrlijo. Prvega oktobra je Martin Strel dopolnil dvakrat 33 kristusovskih let, iz Mokronoga je, in ker so imena velikokrat pomenljiva, ni čudno, da skozi življenje potuje mokrih nog. No, vsega telesa.
Ekstremno plava od leta 1978. »Pred 42 leti sem uradno postal profesionalni maratonski plavalec, Makedonca Diki in Atina Bojadži sta bila amaterja, edini profesionalec je bil Hrvat Veljko Rogošić. On mi je predlagal, naj bom profesionalec, plačani dobiš dve avionski karti, hotele, 40 dolarjev žepnine in nagrade. Bilo je 16 tekem, nagrade so šle do 40.000 dolarjev.« Martinov prvi profi nastop je bilo 33 kilometrov med Caprijem in Neapljem in dva jurja dolarjev za deveto mesto. Že leta 1979 je preplaval Krko, 105 kilometrov, v treh etapah, »leta 1992 pa v enem kosu, 28 ur«. In leta 1979 je preplaval Sueški kanal, »28 kilometrov, srečali smo tudi Sadata«.
Pravi, da se je o njem za časa Jugoslavije veliko pisalo v Dnevniku in Delu. Ko so z osamosvojeno državo vzniknile Slovenske novice, tedaj gotovo žurnalistični ekstrem, so okus in zanimanje bralcev tipale tudi z zunajserijskimi športnimi zgodbami – v glavnih vlogah so bili ultratekač Dušan Mravlje, triatlonec Miro Kregar, pozneje izjemni invalid Mirko Lebar, ki je brez nog prišel na Mont Blanc, in od začetka – Martin Strel.
Sam sem Martina spremljal na podvigu Ravenna–Portorož, ko je odstopil, »bila je burja, bruhal sem, vse sorte, ure in ure sem plaval na mestu. Pozneje sem uspešno plaval obratno smer, Lignano–Ravenna.«
NKorona vzela svet
Kako prenaša leta, mu telo že kaj peša? »Kar se vode tiče, zaenkrat nič, sem tak kot pred 30 leti, zato se tudi lotevam plavanja okoli sveta.« Stalna hoja v hribe, nordijska hoja, smučarski tek in plavanje so športi, ki ga ohranjajo v formi. Nima poškodb, kolena, gležnji in hrbet so kot novi, »kakšno poškodbico staknem v fitnesu, me kaj zapeče. Nekoč sem na leto prekolesaril 15.000, pretekel 7000 kilometrov, pa mi zdravniki oboje odsvetujejo, ker sem pretežak.« Uboga jih in zato je danes zdrav, pravi. Ta čas zgolj plava, desetkrat na teden večinoma v ljubljanskem Atlantisu, in telovadi.
V Slovenijo, kot vsako poletje, je letos prišel julija. V četrtek je imel letalsko vozovnico za nazaj, Benetke, Istanbul, Los Angeles, Arizona, »ampak se mi je v torek zgodilo nekaj vrhunskega, česar pa ne smem povedati«. Baba, povprašam primitivno. »Ne bom rekel baba, so pa ženske vmes, haha. Ko se bova čez par mesecev slišala, me povprašaj, kaj je bilo, in se boš za glavo držal.« Sploh pa mi tega ne bi mogel povedati po telefonu, ker prisluškujejo, »saj veš«. V ZDA, če bo šlo, se bo vrnil novembra.
V ZDA je uradno ducat, sicer še tri leta več. V arizonskem Scotsdalu. Če bi šlo po načrtih, bi moral 22. marca, na mednarodni dan voda, začeti nov podvig, plavanje okoli sveta. »Skoraj vse je bilo pripravljeno, pa je korona vse postavila v poden.« Plaval bi čez 132 držav, 120-metrska ladja, ki bi ga spremljala, bi preplula 109.000 kilometrov. Na ladji kemiki, biologi, zdravniki, »ki bi vsak dan, na točno določenih koordinatah, proučevali kakovost vode, kakšne so ribe, koliko imajo plastike v sebi, in pa rastline«. Plaval bo, pravi, po vseh morjih, kar jih obstaja. Reke bodo za atrakcijo, »Orinoko, Amazonka, Nil, najbolj usrana reka na svetu, Ganges, Jangce, šli bi do Wuhana, mesta številka ena v mojem življenju, tam sem najbolj popularen športnik, dvakrat sem zmagal v plavanju v spomin na Maa Zedonga. Bilo je milijon ljudi, to ni hec.« Okoli sveta bi preplaval 17.000 do 18.000 kilometrov. V 500 dneh. »Ko bodo pogoji.«
Korona mu je aprila vzela tudi snemanje filma z Arnoldom Schwarzeneggerjem, »jaz sem človek akcije v vodi, on na kopnem, snemali bi v Ameriki, Sloveniji, njegovi Avstriji ...«
Dve flaši, veliko hrane
O njegovem plavanju po Amazonki leta 2007 so posneli dokumentarec Big river man, Veliki rečni mož. To je bil preboj. »Zmagal je na največjem festivalu na svetu, festivalu Sundance Roberta Redforda. To so sanje naših režiserjev, ki se ne bodo nikoli uresničile.« Predvajan je bil, poslušam, v 122 državah, v štirih letih prejel še 17 nagrad. Discovery Channel ga je kupil po treh tednih in ga vrti vsak mesec na Planet Green. »Film bi dobil oskarja, če me ne bi prikazali kot pijanca, ki spije dve flaši vina na dan. Saj to drži, ampak nikoli nisem bil pijan, to spijem v 24 urah, a dobro jem zraven.« Cviček, refošk, teran, našteje Martin favorite. Zadnje verzije mu niso dovolili gledati, »film sem pred več tisoč novinarji prvič videl v Park Cityju, me je prijatelj opozoril, da tole z alkoholom v Ameriki ne bo šlo skozi«. V Evropi naj bi šlo. Pripravljali naj bi že rimejk z Russelom Crowom, ampak je splavalo po vinu ...
O njem je napisanih tudi več knjig, glavna je The man who swam the Amazon, ki je izšla v 27 jezikih, tudi v slovenščini, 2000 izvodov pri Učilih. »Spisala sva jo jaz in Mathew Mohlke, bogve, koliko milijonov je bilo že prodanih.«
Plavanje okoli sveta je znanstveno-plavalna ekspedicija. Od kdaj pri Strelu ekozavednost? »Od leta 1993, ko sem začel plavati za mir, prijateljstvo in čiste vode.« Pod tem geslom Martin, leta 2016 sprejet v plavalno dvorano slavnih, »kjer sta tudi Mark Spitz in Johnny Weissmuller«, ambasadorsko plava še danes. In kako gleda na gradnjo HE v Sloveniji? »Zdaj jih hočejo postaviti tudi na Muri, nisem se poglabljal, kaj to pomeni za ljudi, menim, da za naravo ne bo velikih sprememb.« V Avstriji, pravi, da je to najboljša država na svetu, vse je urejeno, imajo na Muri 28 elektrarn. »Drugo leto bom ob 30-letnici Slovenije preplaval približno 30 kilometrov Mure,« napoveduje.
Plavanje, biljard, golf
Kaj počne v ameriških dneh? »Dvakrat plavam, igram biljard dve, tri ure. Vodim
❞
Za dobro življenje ne potrebuješ nič. Bodi pozitiven, pomagaj ljudem, spoštuj boljše od sebe, ukvarjaj se s športom, umetnostjo, bodi spoštljiv do narave ...
❞
Kar sem jaz za svet storil, ni kot sneg, ki pride in mine. V vsaki državi na svetu me poznajo, cenijo.
plavalne ekspedicije na jezera, zelo pa sem vprežen v golf.« Kjer živi, je 200 igrišč za golf, »v Arizoni jih imamo 314. Od oktobra do maja je sezona, ves čas so lepi dnevi. Poleti je vroče kot prasica, 40 do 50 stopinj vsak dan. A če si ob petih pri prvi luknji ...« Ima dve hiši, eno oddaja, plava pa v domačem bazenu, ki ni tako velik, ali pa z ameriškimi specialci: »Neverjetni so, ž'vali.«
Prijatelji? »Hecno vprašanje, skoraj več jih imam že v Ameriki. Veliko sem v košarki, tenisu, golfu.« Prek eks hokejista Wayna Gretzkega je spoznal prvega golfista sveta Dustina Johnsona, njegova hčerka ima dva otroka z Gretzkim, golfist Jon Rahm živi tam. Martin in golf? »Igram dobro, pridem blizu para, samo cajta nimam. Za golf potrebuješ cel dan.«
❞
Schwarzenegger je zabaven, mašina, z vsemi žavbami namazan, če pa babnico zagleda, se mu takoj kisati začne, zato se je tudi ločil z Mario Shriver.
In vino? Največkrat mu ga pošlje Joe Ramsak iz Clevelanda, doma iz Celja. Uvoznik iz Slovenije. Spije ga flašo na dan, »če plavam, dve«. In ga ne zmehča, ker vino »mešam s čaji, vodo, džusi«.
Bi se vrnil v Slovenijo, mu je ves denar, ki ga ima, stopil v glavo in kaj bi storil, če bi bil nenadoma ob vse? »V trenutnem položaju imam tu preveč povezav z največjimi mediji, da bi se vrnil domov. Glede denarja, lahko mi vzamete čisto vse, do nagega, samo postavite me v Ekvador, v treh mesecih bom imel novo hišo, haciendo ... Ker bom samo na internetu objavil, da sem bankrotiral. Prek svoje neprofitne fundacije bi imel v kratkem dva, tri milijone dolarjev.« Pravi, da zato, ker »kar sem jaz za svet storil, ni kot sneg, ki pride in mine. V vsaki državi na svetu me poznajo, cenijo.«