Človek, ki je podaril 30 milijard evrov
Če bi Bill Gates na dan zapravil milijon dolarjev, bi lahko to počel 245 let, preden bi njegovo premoženje skopnelo. Multimilijarder bo v sredo dopolnil 65 let.
Leta 1975 je s prijateljem iz otroštva Paulom Allenom ustanovil Microsoft, zdaj vodilno podjetje za razvoj programske opreme na svetu. Z njim je računalnike pripeljal na skoraj vsako pisarniško mizo in v domala vsak dom. Dolga leta je bil najbogatejši Zemljan, preden mu je 2017. primat vzel ustanovitelj Amazona Jeff Bezos, a Gates ni nikakršen revež. V zadnjih petih letih je vrednost Microsofta poskočila za kar 300 odstotkov in čeprav je leta 2006 odstopil kot predsednik uprave, se njegovo premoženje le povečuje. Multimilijarder, ki bo v sredo star 65 let, napoveduje, da bo veliko večino premoženja podaril v dobrodelne namene.
a lažjo predstavo, kako premožen je drugi najbogatejši Zemljan, ki se je 28. oktobra 1955 rodil v zelo ugledni družini, tale podatek: če bi Bill Gates na dan zapravil milijon dolarjev, bi lahko to počel 245 let, preden bi njegovo premoženje skopnelo. Težko si je sploh predstavljati, kako bi človek zapravil toliko denarja, čeravno Gates ni stiskaški in zna uživati v življenju.
ZKonji, prestižni avtomobili in umetnost
Veliko denarja je investiral v nakup nepremičnin, med katerimi je najslovitejše 125 milijonov dolarjev vredno posestvo Xanadu 2.0 ob jezeru Washington blizu Seatla. Graščina, v kateri Gates prebiva z družino, je velika kar 6100 kvadratov in ima 24 luksuznih kopalnic in sedem spalnic. Posestvo je visokotehnološko opremljeno in samo zasloni v domovanju, ki projicirajo slovita umetniška dela, so vredni več kot 150.000 dolarjev. Graščina ima vrhunsko opremljen fitnes, sobo s trampolini, bar, domači kino z dvajsetimi sedeži in avtomatom za pokovko ter knjižnico v secesijskem slogu, ki se razprostira na 200 kvadratnih metrih. Tu so še sprejemnica za 200 gostov, jedilnica za 24 gostov, spa in zunanji bazen s podvodnim ozvočenjem. V potoku v bližini družina goji losose in postrvi, ob jezeru so si uredili zasebno peščeno plažo, za katero so pesek pripeljali s Karibov.
Človek bi pomislil, da taka nepremičnina človeku zadostuje do konca življenja, toda 27. marca letos si je družina Gates omislila še 43 milijonov dolarjev vredno rezidenco v kalifornijskem mestu Del Mar, lučaj od San Diega. S 540 kvadratnimi metri je precej manjša od Xanaduja 2, toda sončna Kalifornija ima svoje prednosti pred deževnim Seatlom. Nova pridobitev premore šest spalnic, štiri kopalnice in 36 metrov širok zasebni dostop do morja. V bližini San Diega je od leta 2014 v Gatesovi lasti tudi 93 hektarov velik konjski ranč, še večjega, s 173 hektari, ima v Wyomingu, več rančev pa je v preteklih letih kupil tudi na Floridi. Še eno vilo s šestimi spalnicami in devetimi kopalnicami ima v kalifornijskem Palm Desertu, na elitni lokaciji ob igrišču za golf. Njeno vrednost ocenjujejo na 12,5 milijona dolarjev. Do svojih nepremičnin se seveda ne prebija skozi prometne zamaške. Med drugim potuje s svojim dvomotornim reaktivnim poslovnim letalom bombardier BD700 global express, ki sprejme 90 potnikov in stane 40 milijonov evrov.
Bill Gates je tudi velik ljubitelj in zbiralec umetnosti. Med drugim ima v lasti rokopise renesančnega genija Leonarda da Vincija iz 16. stoletja, za sliko ameriškega krajinarja iz 19. stoletja Winslowa Homerja pa je na dražbi odštel 36 milijonov evrov.
Navdušuje se tudi nad bolj profanimi zadevami, kot so luksuzni avtomobili. Njegov vozni park je vreden več kot pet milijonov dolarjev. V njegovi garaži stojijo med drugim tesla model x, audi R8, lamborghini aventador, vreden 600.000 dolarjev, bugati veyron, vreden kar 1,7 milijona dolarjev, in celo zbirka starodobnih porschejev.
❞
Kot šef je bil Gates menda precej neprijeten. Uslužbence je na sestankih prekinjal s komentarji, kot »to je največje sranje, kar sem jih kdaj slišal«.
Dobrodelnež, rojen z zlato žlico
Ob vsem naštetem bi človek pomislil, da Gates sproti porabi, kar ustvari, a ni tako. Fundacija, ki sta jo ustanovila z ženo Melindo, je doslej v dober namen podarila že osupljivih 30 milijard evrov in pol. Podpirata projekte, ki se posvečajo globalnemu zdravju, izobraževanju in zmanjševanju revščine. Skupaj z nekaterimi drugimi bogataši, med njimi je najbolj medijsko znan poslovnež Warren Buffet, je podpisal zavezo, da bo veliko večino svojega premoženja že za časa življenja razdal v dobrodelne namene.
Bill, s polnim imenom William Henry Gates III., se je rodil uglednemu odvetniku Williamu Gatesu Sr. in materi Mary Maxwell Gates, članici upravnega odbora več podjetij. Njegov ded po materini strani je bil predsednik ene od enot nacionalne banke. Ima starejšo in mlajšo sestro in je četrti William zapored v družini. V otroštvu je bil majhne rasti in pogosto tarča vrstniškega nasilja. V družini so spodbujali tekmovalnost in neki znanec je pripovedoval, da Gatesovi vedno nagradijo zmagovalca in kaznujejo poraženca.
Pri trinajstih se je vpisal na zasebno šolo Lakeside, kjer je napisal svoj prvi računalniški program. Klub mam je šoli podaril enega prvih računalnikov, teletype model 33 ASR terminal, in procesorski čas na računalniku za dijake. Gates se je navdušil nad programiranjem in dovolili so mu, da se je med urami matematike uril v računalništvu.
Napisal je računalniško igrico, ki je igralcem omogočila boj z računalnikom. S kolegi Paulom Allenom, Kentom Evansom in Ricom Weilandom so izkoriščali znane napake v programu podjetja CCC, da so dobili brezplačen procesorski čas, zato jim je podjetje prepovedalo uporabo. V želji po zaslužku so fantje ustanovili Lakeside Programmers Club. Ko se je konec poletja prepoved podjetja CCC iztekla, so se ponudili, da jim pomagajo odpravljati napake v zameno za uporabo njihovih računalnikov. Gates je tam študiral izvorno kodo različnih programov v podjetju. Dogovor je trajal do leta 1970, ko je podjetje propadlo. Pri sedemnajstih sta z Allenom ustanovila podjetje Traf-O-Data za izdelavo števcev za štetje prometa.
Šolanje na Lakesidu je Bill končal z izjemnimi ocenami in se jeseni 1973
vpisal na Harvard. Študiral je pravo, a obiskoval tudi predavanja iz matematike in računalništva. Tu je spoznal Steva Ballmerja, ki ga je leta 2000 nasledil na čelu Microsofta in ostal na položaju 14 let, do odstopa. Gates je Harvard zapustil po dveh letih, medtem ko je Ballmer diplomiral z najvišjimi ocenami.
Poleti 1974 je spet združil moči s prijateljem Paulom Allenom. Ko je leta 1975 prišel na trg nov računalnik, altair 8800, ki ga je izdelalo podjetje MITS, sta fanta videla priložnost, da ustanovita podjetje za programsko opremo. Istega leta je študij obesil na klin. »Če se mi ne bi izšlo, bi se lahko še vedno vrnil. Uradno sem pavziral,« je pripovedoval leta pozneje. Starši so ga, presenetljivo, podpirali, saj so videli, kako goreče si želi na svoje.
Od Microsofta do teorij zarote
Prepričala sta direktorja MITS Eda Robertsa, da jima je zaupal posel. Ime podjetja je skovanka besed microcomputer in software, prvo pisarno sta imela v Albuquerquu. Njun prvi zaposleni je bil srednješolski sodelavec Ric Weiland, četrti del štiriperesne deteljice, Kent Evans, pa se je smrtno ponesrečil v gorah, kar je Gates opisal kot enega najbolj žalostnih dni v njegovem življenju. Leto pozneje se je podjetje popolnoma osamosvojilo, čez tri leta pa so sedež Microsofta prestavili v Bellevue v Washingtonu. Prvih pet let je Gates lastnoročno napisal vsako vrstico programske kode, ki jo je računalnik produciral, postopno pa se je posvetil menedžerski vlogi.
Julija 1980 jih je k sodelovanju povabil IBM, takrat vodilni proizvajalec računalniške opreme. Za 50.000 dolarjev je Microsoft IBM-u prodal operacijski sistem PC DOS. Zaslužek je bil razmeroma majhen, toda za Microsoft je posel pomenil prestiž. Iz majhnega podjetja so čez noč postali vodilno podjetje za programsko opremo na svetu. Leta 1983 je Allen, potem ko so mu diagnosticirali Hodgkinov limfom, zapustil podjetje, v resnici pa sta se z Gatesom zaradi različnih pogledov na vodenje razšla že prej.
Konec osemdesetih sta zakopala bojno sekiro in ostala prijatelja vse do Allenove smrti pred dvema letoma. Novembra 1985 je Microsoft na trg poslal svojo prvo različico operacijskega sistema windows in vse drugo je zgodovina.
V Microsoftu je leta 1987 spoznal tudi ženo Melindo, ki se je pri njih zaposlila kot produktni vodja. Prvič sta se pogovarjala na poslovni večerji in po njej jo je povabil plesat s prijatelji, a ga je zavrnila, da ima druge načrte. Nekaj mesecev pozneje sta se srečala na parkirišču pred sedežem podjetja in se zapletla v pogovor. Gates jo je nespretno povabil na zmenek čez dva tedna, pa mu je odvrnila, da nima pojma, kaj bo takrat počela, in dodala, da zanjo ni dovolj spontan. Gates, ki ga opisujejo kot zelo tekmovalnega človeka, ni odnehal. Poklical jo je uro pozneje in vprašal: »Je to dovolj spontano zate?« Leta 1994 sta se po sedmih letih razmerja skrivaj poročila na Havajih. Imata tri otroke, dve hčerki in sina. Junija 2006 je Gates objavil, da se umika iz Microsofta in da se bo posvetil dobrodelnosti. Zdaj ima podjetje na čelu dva človeka, Ray Ozzie je odgovoren za upravljanje, Craig Mundie pa za razvoj podjetja.
Z Gatesom se ukvarja več teorij zarote, tudi v povezavi z novim koronavirusom. Teoretiki zarot so ga obtoževali, da ima nekaj opraviti s samim izvorom virusa, v kar danes verjame kar 28 odstotkov Američanov. »Naravnost nemogoče se je braniti, tako neumno je vse skupaj. Potem pa to še ponavljajo v nedogled, da iz trte izvite trditve počasi dobivajo kredibilnost,« je izjavil za Business Insider, potem ko je naznanil, da se je fundacija Billa & Melinde Gates zvezi Gavi, ki si prizadeva odkriti cepivo za koronavirus, zavezala z 1,6 milijarde dolarjev vrednim paketom. Jasno in glasno je moral celo potrditi, da ne namerava čipirati ljudi.
Kot šef je bil Gates menda precej neprijeten. Uslužbence je na sestankih prekinjal s komentarji, kot »to je največje sranje, kar sem jih kdaj slišal«. Še huje je bilo, da se jim skoraj nikoli, ko so ga potrebovali, ni oglasil na telefon. Če se mu je zdelo, da zaposleni zavlačujejo, je rad sarkastično pripomnil: »Saj bom sam uredil čez vikend.«
❞
Gates je Melindo nespretno povabil na zmenek čez dva tedna, pa mu je odvrnila, da nima pojma, kaj bo takrat počela, in dodala, da zanjo ni dovolj spontan. Poklical jo je uro pozneje in vprašal: »Je to dovolj spontano zate?«
Objavljamo odlomke iz knjige O starših in otrocih, ki sta jo skupaj napisala Jorge Bucay in Demián Bucay. Knjiga je v prevodu Tine Malič izšla pri založbi Mladinska knjiga, na voljo je v knjigarnah in na www.emka.si.