Nevarno čakanje na zdravnika
Bolnišnice se polnijo z bolniki s covidom-19, zdravstveno osebje pregoreva, a druge bolezni ne počivajo. Čakalne dobe za druga zdravljenja in preiskave se nevarno podaljšujejo, skrbeti pa nas mora tudi, da se mnogi zaradi nevarnosti okužbe ob najrazličnejših težavah sploh ne odpravijo k zdravniku, zato ne dobijo diagnoze in se ne začnejo zdraviti pravočasno.
❞
»Zdaj so najbolj pereča tri področja. Družba je zaradi virusa v stiski. V stiski so tako bolniki, ki ne morejo do zdravnika, kot zdravniki in medicinske sestre, ki so zelo obremenjeni in tudi sami zbolevajo. Ker je obravnava bolnikov s covidom-19 prioritetna, se podaljšujejo čakalne dobe za vsa druga zdravljenja in preiskave,« je v četrtek za Delo povedal dr. Božidar Voljč, predsednik komisije za etična vprašanja.
Od januarja do avgusta so izvajalci v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja opravili 324.325 manj obravnav kot v enakem obdobju lani (4,17 odstotka manj), v zobozdravstveni dejavnosti 480.024 manj (27,1 odstotka manj), v specialistični ambulantni dejavnosti 1.461.253 (14,45 odstotka) manj storitev ter v akutni bolnišnični dejavnosti 25.462 manj primerov (11,3 odstotka manj) kot v enakem obdobju lani.
Problem čakalnih vrst nikakor ni novost, povezana z izbruhom novega koronavirusa. Minister za zdravje Tomaž Gantar, ki se je na isti funkciji s to težavo ukvarjal že pred šestimi leti, ugotavlja, da so kljub prizadevanjem in milijonom evrov čakalne dobe za nekatere storitve zdaj celo desetkrat daljše.
Kako nevarno je, če je celotno slovensko zdravstvo v primežu covida-19, priča pismo Maje Kalan Pongrac, objavljeno na družbenem omrežju. Sedmega septembra se je začela počutiti slabo, imela je bolečine v trebuhu, zdravnica pa jo je poslala na testiranje za novi koronavirus, naročena je bila čez dva dni. Bil je torek, do osebne zdravnice bi se v najboljšem primeru in z negativnim izvidom testa lahko prebila v petek. Vmes je romala h ginekologinji, na urgenco, predpisali so ji antibiotike, na koncu pa so ugotovili, da ima akutno vnetje
Slepič ni ravno nekaj, kar bi moral obravnavati dr. House. Zato bi bilo fino, če bi osebni zdravniki še enkrat globoko vdihnili in razmislili o covidu.
slepiča s perforacijo in peritonitisom ter peritifilitičnim abscesom, torej razlit slepič. Operirali so jo po enem tednu. Mlada ženska bi lahko umrla. »Vem, da medicina ni matematika, pa da je kdo že kdaj umrl zaradi napačne diagnoze ali slabe odločitve tudi. Jaz nisem in to je fantastično. Ampak slepič ni ravno nekaj, kar bi moral obravnavati dr. House. Zato bi bilo fino (in niti ne pretirano revolucionarno), če bi osebni zdravniki še enkrat globoko vdihnili in razmislili o covidu. Mogoče vsak ponedeljek. Ne vem, kakšna so pravila, ampak velja jih interpretirati razumsko, upoštevaje druge okoliščine, sploh če so napisana shematično, kot da gre za Telekomov klicni center. Ravno zato, ker medicina ni matematika, verjetno med odločitvijo covid test DA ali NE, ko gre za vročino, obstaja še kaka niansa ali tretja možnost. [In fino bi bilo, če bi ...] Se vsi po vrsti premaknili na spektru pomislekov od 'Ja, ampak – kaj pa, če bi bil RES covid!' proti 'Ampak, kaj pa, če bi bil RES slepič!'« je zapisala v pismu.
In ta »stavčič«, ki ga še nismo izkusili, vendar slutimo, da drži, ki ga slišimo in nam potem še kar naprej utripa v drobovju, je iztočnica za vprašanje: kakšne razloge imamo, da si želimo imeti otroke?
Zakaj imeti otroke?
Če nisem že starš in mi poleg tega nihče ne more natančno povedati, za kaj gre … če mi starševstvo obeta breme velike odgovornosti (saj sem že od začetka lahko gotov, da bom dolgo povsem odgovoren za drugo živo bitje, ki je nebogljeno in ranljivo) …, če se mi kot edina uteha ponuja ugodje v lastni izkušnji (ki je, kot smo že rekli, neprenosljivo) – kako si torej lahko želim nekaj, za kar niti ne vem dobro, kaj je, in kar spremljajo tako dvoumne »kritike«?