Covid je malo rdeč in malo siv
Vizualna umetnica, ilustratorka, oblikovalka in striparka Kaja Avberšek je s projektom Active Stillness Sloveniji odprla neposreden dostop na platformo Kickstarter. Z družinico živi na Kanarskih otokih, stroga karantena pa je 37-letno Velenjčanko prisilila v potovanje navznoter: nastal je niz ilustracij jogijskih položajev, veren odsev njenega živobarvnega dojemanja sveta.
renutno ste doma, v Velenju, živo umirjeni.
Ja, in na crowdfundingu, platformi za množično financiranje Kickstarter, predstavljam svoj in hkrati uradno prvi slovenski projekt Active Stillness. V svet sem ga poslala v začetku meseca.
TKaj si od njega obetate?
Do pred kratkim sem mislila, da Kickstarter podpira samo produkte, njihovo prodajo, nove tehnologije, različne igre. Potem mi je Niko Klanšek, neke vrste slovenski pionir Kickstarterja, omenil, da je čas, da se na platformi pojavi čim več umetnosti. Sploh zdaj, v časih, ko trpi. Umetnost pa rešuje življenja, o tem sem prepričana. In se odločim, ne za prodajo produkta, ampak prikaz procesa, da bi me ljudje kot ustvarjalko bolje spoznali ...
In tudi finančno podprli?
Gre za win-win, dam-dobim situacijo. Vsakdo, ki se te odloči podpreti, se odloči tudi, koliko bo v tvoj ustvarjalni proces vložil. In za to vedno dobi nekaj nazaj. Takole gre: nekdo se odloči moj projekt podpreti z določeno količino denarja in za to od mene dobi visokokakovostni umetniški odtis ene od mojih ilustracij. To je recimo ena izmed nagrad, ki jih ponujam podpornikom. Gre za nekakšne spominke.
Torej primarno ne gre za prodajo? Skoraj vsi projekti na Kickstarterju so work in progress, delo v nastajanju, nakazovanje, kam bi ustvarjalno rad šel. Za kar pa potrebuješ podlago. Tudi finančno. Da bi pozneje lahko prodajal ustvarjeno, tudi.
Kako je s časovnico pričakovanj, ko je zadeva na Kickstarterju?
Vsak si določi število dni, ko je projekt aktiven, dnevi se nato odštevajo. Sama sem si jih določila trideset.
Kaj pomeni uradno prvi slovenski projekt?
To pomeni, da se je z mojim projektom tisti dan platforma odprla Sloveniji. So pa Slovenci na njej že imeli uspešne projekte, a so morali vedno delati prek neke ameriške entitete. Nekako sem Sloveniji odprla vrata v Kickstarter. In skoznje stopila.
Active Stillness so ilustracije jogijskih položajev. Zakaj?
Začela sem med karanteno, na Gran Canarii, kjer živim z družino, ko dva meseca nismo smeli zdoma, razen v trgovino. Bilo je težko, morala sem se gibati znotraj omejenega prostora. In to je bila joga, izvajali smo jo prek zooma, moja učiteljica joge, kolegica, mi je predlagala sodelovanje. Položaje sem začela risati, ona pa jih razlagati.
V kateri tehniki ilustrirate?
V akvarelni, z neke vrste akvarelnimi flomastri.
Z ilustracijami opominjate, kaj je tukaj in zdaj resnično pomembno. In kaj je? Priti nazaj k sebi. Da znamo biti pri miru in hkrati aktivni. Pri jogijskih položajih gre za združenje telesa in duha, kar na koncu edino prinese mirnost. Hkrati čutiš totalno moč telesa in popolno umirjenost. V teh držah vztrajaš dolgo časa in dolgo tudi traja, da do njih prideš. Joga pokaže, da je premikanje lahko tudi potovanje navznoter.
Je vaše risanje vedno tudi razmišljanje? Je, to bi težko ločila od same sebe.
Pravite, da je karantena stanje duha. Ampak se mi zdi, da prav veliko duha med ljudmi ni.
Točno to, karantena je iz naših globin prinesla marsikaj, veliko grdih stvari, od teh na povsem individualni ravni naprej. In treba se je odločiti, ali se boš tega lotil konstruktivno ali pa boš sral. Škodoval sam sebi.
Ste nad odzivom ljudi ob pandemiji presenečeni, razočarani?
Presenečena niti ne, ne nad pandemijo ne nad odzivom ljudi.
Ker si jo zaslužimo?
To je morda pretežka beseda. Mislim, da stvari pridejo, ker morajo priti. Ker je vzrok in zato mora biti posledica. Verjamem v neko krožnost, stvari morajo priti nazaj v ravnovesje.
Ni ravnovesje iluzija?
Mislim, da ne, da je vesolje nastalo v ravnovesjih in da je ravnovesje naravna danost, ki jo lahko dosežemo.
Pogovarjava se, ko ste v Sloveniji. Približno enkrat na leto s petletnim sinkom Kalinom prideva domov, letos marca to ni bilo mogoče, prišla sva konec julija. In v Španiji so kovidske omejitve, strah je še toliko bolj izrazit kot pri nas. Kalin cele mesece ni videl otrok, tudi sama na Kanarcih nimam veliko globljih vezi. V Sloveniji je bil z nama tudi moj partner Deyan, a se je moral zaradi dela vrniti na Kanarske otoke. Je fotograf, trenutno pa upravitelj umetniškega studia.
Ipsilon v njegovem imenu? Je Bolgar.
Živeli ste v ...
Lizboni, Ljubljani, Berlinu, nato pa se je pojavila povsem ključno-naključna priložnost za selitev na Gran Canario.
Primarno ste striparka?
Primarno sem vizualna umetnica. Študirala sem industrijsko oblikovanje, diplomirala iz ilustracije, delala sem z gledališči, knjigami, vedno je šlo za povezavo objekta, besede in slike. Preden sem rodila, sem se veliko posvečala stripom,
David Attenborough: Življenje na našem planetu (A Life On Our Planet) grafičnim romanom. Zdaj se spet vračajo k meni. Ravno začenjam ustvarjati knjižico, v kateri se povezujeta strip in hrana.
Grafični roman?
Recimo, da gre za bolj resen strip. Knjiga, ki nima samo črk, ampak tudi slikice, ki pa niso ilustracije. Ni slikanica.
Kako dojemate razliko med stripom in ilustracijo?
Ilustracija je dodatek besedilu, v stripu imata beseda in slika enakovredno vlogo.
Je joga res tako barvna, kot je videti iz vaših del, ali gre za vpliv okolja, v katerem živite, Kanarskih otokov?
Vse vidim v barvah, tudi ko pišem, so mi rekli, da se kar barve vidijo. Mentalna slika, ki nastane v meni, je vedno zelo barvna.
Kakšne barve je Slovenija? Slovenija je zelena.
Kanarski otoki pa pisani? Kanarci so pa ful rumeni.
Kakšne barve pa je covid?
Uh, covid? Malo rdeč in malo siv.
Kako prevedete Active Stillness? Živa umirjenost.
Ko kickstarterski dnevi minejo, jih lahko podaljšujete?
Ne da se podaljševati. Zadeva je ali ni.
Torej teoretično v 30 dneh dobite pet evrov ali dva milijona?
Ja, recimo.
Bo imel ta projekt nadaljevanje? Zagotovo bom projekt nadaljevala, ga širila in poglabljala, ima fino podlago z močno vsebino.
Živite od svojega dela?
Živim od svojega dela, s partnerjevo pomočjo. Sama s sinom ne bi preživela. Ta trenutek. Ko še nisem bila mati, bi lahko, zdaj do takšne ravni spet poskušam priti.
❞
Mislim, da stvari pridejo, ker morajo priti. Ker je vzrok in zato mora biti posledica. Verjamem v neko krožnost, stvari morajo priti nazaj v ravnovesje.