ANKSIOZNI MLADOSTNIKI

V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani vsako leto pomagajo približno 2400 otrokom z učnimi, čustvenimi in vedenjskimi težavami. Med prvo ustavitvijo javnega življenja je njihovo pomoč poiskalo bistveno manj ljudi kot lani v istem času, kar jih je presenetilo in hkrati zaskrbelo, pojasnjuje direktorica Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije. Zdaj je povpraševanje spet običajno, čakalna vrsta je dolga, na redno obravnavo pri psihologu je treba čakati približno leto in pol, na pedopsihiatra eno leto. Približno polovico otrok sprejmejo v obravnavo pod »hitro«, ker zaradi resnosti težav ne morejo čakati. »Srečujemo se s primeri, ko bi otroci in mladostniki morali biti hospitalizirani, pa niso. Napoteni so na ambulantno vodenje, kjer jim lahko pomoč ponudimo v najboljšem primeru na 14 dni, oni pa bi potrebovali intenzivno dnevno obravnavo,« zaskrbljeno pove direktorica.

»Zdaj opažamo precej hude težave predvsem pri mladostnikih, pojavljajo se kompleksne, bolj izrazite težave z razpoloženjem, anksioznost. To je klinični vtis, primerov nismo šteli. Težko je reči, ali je to posledica sedanjih razmer, najbrž gre za skupek različnih dejavnikov. Je pa dejstvo, da je vzdušje v družbi neugodno, več je negotovosti, stiki so omejeni, šolanje poteka na daljavo, manj je gibanja ... Gre za kup dejavnikov, ki gotovo vplivajo na slabšanje duševnega zdravja.« Kakor opozarja sogovornica, je za razvoj otrok in mladostnikov pomembna vsaka polovica leta, ki poteka drugače kot običajno, saj lahko vpliva na njihov nadaljnji razvoj. Večinoma to niso usodne stvari, vendar se zgodi, da nekateri mladi težijo k suicidnosti in jim je treba takoj pomagati.

»Šola na daljavo je v izrednih okoliščinah, ko zaradi ohranjanja zdravja in celo reševanja življenj ni mogoče drugače, seveda boljša kot nič. Vendar pri tem umanjkajo drugi vidiki, saj tehnologija ne more nadomestiti socializacije, podpore, ki jo lahko mladi dobijo tako pri vrstnikih kot odraslih. Tudi fizično okolje, prehrana, gibanje, strukturiran urnik in vrsta drugih dejavnikov vplivajo na zdrav razvoj otroka,« razmišlja Mateja Hudoklin. Smiselno je, da družine ta zahtevni čas, ko so prisiljene bivati skupaj, izkoristijo pozitivno, za tesnejše povezovanje in prijetne dejavnosti, za katere v običajnem tempu zmanjka časa. »Seveda pa se je treba zavedati, da niso vse družine srečne družine.«