Kako v teh turobnih dneh ohranjate optimizem?

Kozma Ahačič, jezikoslovec

Časi so turobni predvsem, če ne vidimo pravega cilja. Sicer je življenje lahko težavno, težko, naporno, nikoli pa ne turobno. Tudi v tem času vidim obilico ciljev in nalog, tako da razlogov za optimistični pogled v prihodnost ne manjka, čeprav tudi pesimizma ne dojemam kot nekaj neproduktivnega. A zanj trenutno ni časa: zame sta oktober in november čas pred izidom nove verzije Frana in čas prve javne objave novega portala Franček.

Optimizem in pesimizem razen v zares izrednih življenjskih situacijah nista in ne smeta biti neposredno povezana s težavnostjo sveta, v katerem smo. Zato smo za uravnavanje svojega razpoloženja odgovorni predvsem sami. Celo iz takšne malenkosti, kot so maske, si lahko naredimo problem – ali pa modni dodatek.

Nataša Luša, glavna direktorica Dela

Jesenski čas imam zelo rada, ne motijo me niti dež niti megle, ki začenjajo in končujejo dneve. A gotovo me ne sprašujete o vremenu. Poletno brezskrbnost je zamenjala kruta jesen in prihaja zima. Že basni vedo povedati, kaj se zgodi tistim, ki so med poletjem samo rajali in se norčevali iz tistih, ki so mislili malo naprej. Skrbi me, ker se spet ustavlja vse okrog nas. Ker ne poslušamo in gledamo nič drugega kot številke o obolelih in umrlih. Ker je svet okrog nas zasičen s teorijami zarot in nestrpnostjo.

Verjamem, da bomo zmogli. Pokušam pogledati preko in se ne preveč ukvarjati z nesmiselnostjo kakšne posamezne stvari. Sem v oporo mami. Spodbujam sodelavce. Vzamem v roke knjigo. Poslušam muziko. Imam okrog sebe ljudi, ki me imajo radi. In grem ven, v to lepo jesen.

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma

Mislim, da v prihodnjih mesecih optimizem ne bo ključna zadeva, saj zanj v realnosti ni veliko podlage in nas lahko tudi lažno preslepi. Bolj koristen bo realističen pogled na svet. Ključna bo disciplina posameznikov pri upoštevanju pravil za varovanje zdravja v kombinaciji z dobrimi sistemskimi ukrepi. Poleg odločnega individualnega in skupnega napora v prizadevanjih pri premagovanju zdravstvene škode covida-19 bo treba hitro detektirati tudi socialno najbolj ogrožene in jim pomagati v boju za preživetje. Predvsem pa bo treba na novo zgraditi porušeno medsebojno zaupanje, zlasti zaupanje v strokovne odločitve različnih medicinskih strok, saj si že skoraj vsak zmotno domišlja, da je z brskanjem po spletu bolj opolnomočen od formalno izobraženih ljudi z dolgoletnimi izkušnjami.

Jadran Lenarčič, direktor Inštituta Jožef Stefan, Delova osebnost leta

Jezi me občutek lažne varnosti, ki ga je prineslo poletje, spodbujeno s turističnimi boni, ki napeljujejo na to, da bomo krizo premagali z rekordnim veseljačenjem. Jezijo me šarlatani, ki zavajajo ljudi, in ljudje me jezijo, ki jim verjamejo in hkrati dvomijo o preprosti aritmetiki. Jezijo me oni, ki se bojijo sledenja z namišljenimi čipi, pri čemer prav nikogar na svetu ne zanima, kje oni so. Jezi me, ko ljudje ne zmorejo razumeti, kako z malo kolektivne discipline preprečiš eksponentno rast, iz katere se lahko rešiš samo z radikalnimi posegi v naša življenja in premnogimi smrtnimi žrtvami. In jezijo me nekateri predstavniki države, ki jim ne moremo zaupati. Jezen sem tudi, ko moram inštitutarje siliti, naj ne hodijo na inštitut. Drugače sem pa miren in melanholičen kot v starih časih.

Karel Gržan,

duhovnik

Najprej tako, da ne dopustim, da bi z udarnimi novicami udrihali po konstruktivnem razmišljanju ali da bi z bombastičnimi sporočili razdejali mojo psihično stabilnost. Poročila poslušam le ob 5. uri zjutraj, še raje imam tiskane medije. Ob prebranem se lahko ustavim in premislim, kar mi servirajo, ne pa da mi zdrdrajo »vso resnico«, ne da bi jo utegnil presoditi. Imam tudi srečo, da bivam med ljudmi z zdravo kmečko pametjo. Z njo ločimo zrnje od plev: potrebno za varnost upoštevamo, manipulacijo ironiziramo. Pa še nekaj mi pomaga ohranjati optimizem: hlev in v njem Kapra (živali imajo globoko dušo) ter kapela (v njej ohranjam spokojnost).

Zoran Predin,

kantavtor

Težko. Bojim se, da je optimizem skupaj z miško padel v lonec. Napovedana prevzgoja naše družbe je vedno bolj moreča. Izredno stanje trka na vrata in vse najbolj črne napovedi se uresničujejo.

Upam le, da si bomo vsi za vedno zapomnili, kdo je dal virusu obraz in kdo je bolezen izkoristil za vsiljevanje svoje resnice in uveljavljanje svojih osebnih zadreg in zamer.

Tega mu ne sme nihče nikoli oprostiti.

Ksenija Benedetti,

Iz limon, ki mi jih podaja skrb zbujajoče dogajanje zunaj mojega doma, vztrajno delam sveže limonade. Kar v življenju tudi sicer redno počnem. Za zdaj mi na srečo kar gre, za kar sem tudi vesolju neizmerno hvaležna. Zavedam se namreč, da vsi iz življenjskih trpkih, krutih, krivičnih in grenkih limon limonad žal ne morejo ustvarjati, pa če bi si še tako močno želeli.