Slovenija in svet pred največjim cepilnim podvigom
❞
Po svetu so po podatkih OWD do zdaj cepili 17,3 milijona od 7,9 milijarde prebivalcev.
Slovenski ukrepi za omejevanje epidemije covida-19 so, če že niso med najstrožjimi, gotovo med najbolj dolgotrajnimi na svetu. A ker ne kaže, da bi kaj prida pomagali, je vedno bolj očitno, da se bodo razmere normalizirale šele, ko bo proti virusu cepljenih dovolj ljudi. Ciljno 60-odstotno imunost prebivalstva, da bi torej toliko ljudi ali prebolelo covid-19 ali se cepilo proti okužbi z virusom sars-cov-2, bomo po mnenju profesorja na fakulteti za farmacijo dr. Boruta Štruklja dosegli do konca letošnjega leta.
VSloveniji sta zdaj na voljo dve cepivi za zaščito pred koronavirusom. Prvo izdeluje ameriško-nemška naveza Pizer-BioNTech, drugo – v sredo je dobilo pozitivno oceno Evropske agencije za zdravila in pogojno dovoljenje za promet evropske komisije – je cepivo ameriškega podjetja Moderna. Obe sta se na kliničnih testiranjih izkazali za izjemno učinkoviti, prvo 95-odstotno in drugo 94,1-odstotno.
Kako so nas cepili do zdaj
Slovenija je od 26. decembra lani do ponedeljka dobila tri pošiljke s skupaj 33.150 odmerki cepiva. Vse naj bi porabili za cepljenje stanovalcev v domovih za starejše, zaposlenih v njih in zdravstvenega osebja v zdravstvenih domovih in bolnišnicah.
V dopisu ministrstva za zdravje »zdravstvenim domovom, bolnišnicam in izvajalcem zdravstvene dejavnosti – koncesionarjem in zasebnikom« so zapisali, naj se »nadaljnji odmerki cepiva namenijo starejšim (60 let in več), ki bi se cepili postopoma glede na dostopnost cepiva, najprej stari 80 let in več, nato stari 70 let in več in nato 60 let in več, še nadalje kronični bolniki, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni, in nato zaposleni v kritični infrastrukturi (zaposleni v vzgoji in izobraževanju, transportu, trgovini ...)«.
»Zaradi speciičnosti cepiva in omejenih količin se bodo cepljenja s cepivom proizvajalcev Pizer-BioNTech izvajala izključno v cepilnih centrih, to je v zdravstvenih domovih in bolnišnicah,« so poudarili v dopisu ministrstva.
Kako nas bodo cepili v prihodnje
Ker se namerava cepiti vse več delavcev v zdravstvu, bodo tudi prihodnji teden, od 11. do 18. januarja, precej cepiva namenili njim, začeli pa bodo cepiti tudi starejše od 80 let. Zanje naj bi ostalo od 10.000 do 12.000 odmerkov. Ker bodo količine dokaj omejene, bo vsaka ambulanta družinske medicine dobila približno deset odmerkov. Le če se med starejšimi od 80 let ne bo hotelo cepiti toliko pacientov, bodo lahko cepili mlajše, najprej seveda tiste, stare od 70 do 80 let.
»Izvajalce zdravstvene dejavnosti (ambulante družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih) pozivamo, da k cepljenju povabijo svoje opredeljene paciente, starejše od 80 let, in pripravijo seznam,« je v pozivu zapisalo ministrstvo. Zanimiv je dodatek, da naj se v oblikovanje ekip, ki bodo izvajale cepljenje v cepilnih centrih, »enakovredno vključijo tudi koncesionarji in zasebniki«.
Cepiva, ki jih bodo v Slovenijo dobili od 18. januarja do 1. februarja, bodo večinoma namenili za cepljenje z drugim odmerkom. Vsak cepilni center bo za drugi odmerek dobil enako količino, kot jo je porabil za prve odmerke. Najbrž pa se vsi ne bodo mogli cepiti drugič, na primer zaradi bolezni ali pa si bodo preprosto premislili. Te odmerke bodo lahko porabili za prvo cepljenje po padajoči starostni lestvici od 80 let navzdol. Slovenija bo tako kot ta ponedeljek vsak naslednji ponedeljek dobila 16.575 odmerkov cepiva Pizer-BioNTecha. Natančnejši načrt cepljenja za januar in februar bodo predstavili v torek.
Po besedah Jelka Kacina bo Slovenija v prvi pošiljki Moderninega cepiva dobila 1000 odmerkov. »V naslednjih treh mesecih pričakujemo približno 200.000 odmerkov cepiva Pizer, mogoče celo več, prav tako bo prišlo nekaj tisoč odmerkov cepiva Moderna herapeutics. Vse je odvisno od zmožnosti izdelave, saj naj bi do konca leta 2021 naredili približno pet do šest milijard odmerkov, če bodo seveda registrirali še nekaj cepiv drugih proizvajalcev,« napoveduje Štrukelj.
Na ministrstvu za zdravje so nam pojasnili, da kombiniranje različnih cepiv – da bi ljudi cepili z enim odmerkom enega in drugim odmerkom drugega – ni mogoče. Vsak bo lahko izbiral, s katerim se bo cepil. »Manj ugodno, a še vedno mogoče bi bilo, da je uporabljen drugi odmerek cepiva drugega proizvajalca, a mora biti za izdelavo uporabljena enaka tehnologija,« nam je povedal Borut Štrukelj. Dodal je, da bi se sam »cepil že v klinični fazi raziskav, če bi se le lahko. Tako pa čakam na vrsto, kot farmacevt naj bi se cepil še v januarju.«
Koliko nas bo stalo
Stroške cepiva in cepilnega pribora, priprave cepiva in cepljenja krije državni proračun. Vendar jih bodo v celoti povrnili le tistim izvajalcem, ki bodo cepljenja evidentirali v elektronski obliki, da bodo lahko spremljali precepljenost. Tako so določili tudi v sedmem protikoronskem paketu. Izvajalec bo moral zaradi spremljanja varnosti cepiv NIJZ poročati tudi o vseh neželenih učinkih, ki bi se morebiti pojavili.
Za posamezno vbrizganje, v kar so vključeni prej našteti stroški, bo izvajalec dobil 14 evrov. Koliko bo za cepivo proizvajalcem odštela država, je drugo vprašanje. Z ministrstva so nam na poizvedbo o ceni odmerka odgovorili, da podatka »javnosti ne sporočamo, saj lahko tako poslabšamo pogajalsko pozicijo EU«.
O cenah cepiv se nekaj neuradno sicer ve; belgijska državna sekretarka za proračun Eva De Bleeker je decembra namreč pomotoma objavila, da države EU za BioNTech-Pizerjevo cepivo plačujejo 12 evrov za odmerek, Modernino s ceno 18 dolarjev (14,6 evra) za odmerek pa naj bi bilo najdražje. Cepivo univerze v Oxfordu in britansko-švedskega proizvajalca AstraZeneca, ki v nasprotju s prej omejenima – ti delujeta na novi tehnologiji z uporabo informacijske RNK – temelji na tradicionalni tehnologiji, bo, ko bo na trgu, menda veliko cenejše, 1,78 evra za odmerek.
Koliko bo torej Slovenijo stala celotna »operacija cepljenje«, bo vsaj še nekaj mesecev, če ne za vedno, ostalo skrivnost. Stroški gotovo ne bodo zanemarljivi, saj bi samo izvajalcem, če bi dvakrat cepili vseh več kot dva milijona prebivalcev – kar se sicer zagotovo ne bo zgodilo –, morali odšteti 56 milijonov. A je po drugi strani vsekakor res, da so stroški, ko gre za reševanje življenj in vračanje v normalnost, onkraj vsakega dvoma upravičeni.
Kako cepijo po svetu
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so po svetu doslej potrdili dobrih 86 milijonov primerov covida-19. Umrlo je skoraj 1,9 milijona obolelih. Največ, skoraj 38 milijonov primerov, so potrdili v t. i. ameriški regiji, kamor spadata Severna in Južna Amerika. S skoraj 28 milijoni potrjenih primerov sledi evropska regija (z državami nekdanje Sovjetske zveze in Turčijo).
Na tretjem mestu po potrjenih primerih je jugovzhodna azijska regija, se pravi območje od Indije do Nove Gvineje, kjer so do zdaj potrdili dobrih 12 milijonov primerov. Sledi regija vzhodnega Sredozemlja, v kateri je večina arabskih držav in srednje Azije brez nekdanje Sovjetske zveze do Afganistana, s petimi milijoni potrjenih primerov. Lestvico regij WHO končujeta Afrika (dva milijona primerov) in regija zahodnega Tihega oceana z nekaj več kot 1,1 milijona potrjenih primerov covida-19.
Zanimivo, v zadnjo regijo, v kateri so poleg tihomorskih otoških državic na
primer Avstralija, Filipini, Japonska, Južna Koreja, Malezija in Nova Zelandija, sodi tudi Kitajska. Regija, v kateri je najštevilčnejša država na svetu, kjer je poleg tega pandemija izbruhnila, ima zdaj najmanj okuženih na svetu, v njej je tudi umrlo najmanj obolelih s covidom.
Podatki o cepljenju so iz spletne publikacije Our World in Data (OWD), ki jo na sloviti univerzi v britanskem Oxfordu ureja nemški ilozof in ekonomist Max Roser. Gre za zelo zanesljivo zbirko podatkov, saj jo pogosto citirajo najbolj znane znanstvene revije, kot so Nature, Science, in he Lancet, uporabljajo jo verodostojni mediji, kot so BBC, CNN, Economist, Guardian, he New York Times, Wall Street Journal in Washington Post ter najbolj prestižne svetovne univerze, poleg Oxforda Berkeley, Cambridge, Harvard, MIT in Stanford.
Država – zaradi prepričanja njenega še vedno aktualnega predsednika, da so omejitveni ukrepi nepotrebni, ima največ obolelih in mrtvih na svetu –, kjer so se cepljenja lotili najbolj intenzivno, so seveda Združene države Amerike. Zaradi srh zbujajočega davka covida-19 jim drugega ni preostalo. Doslej so cepili več kot 5,9 milijona ljudi in število cepljenih je od 21. decembra s 50.000 naraslo na trenutno več kot 350.000 na dan. Sledi Kitajska. Tam so v času, za katerega so dali uradne podatke, do konca decembra, cepili 4,5 milijona ljudi.
Na tretjem in petem mestu po številu cepljenih sta gotovo nekoliko presenetljivi državi, Izrael in Združeni arabski emirati, kjer so cepili že skoraj 1,7 milijona oziroma 878.000 prebivalcev. Med njima je Velika Britanija s skoraj 1,3 milijona cepljenimi.
Da je bila EU pri nabavah cepiva morda res malo počasna, na kar zdaj že zelo glasno opozarjajo nekateri, dokazuje, da je prva med njenimi članicami, Nemčija, šele na sedmem mestu s 417.000 cepljenimi, kolikor so jih našteli do torka. Čeprav ima Nemčija precej več prebivalcev kot Velika Britanija, ima veliko manj cepljenih. Očitno so bili Britanci, ki so se po odhodu iz EU podali na samostojen lov za cepivom, veliko bolj uspešni od pregovorno toge evrobirokracije v Bruslju. Po svetu so po podatkih OWD do zdaj cepili 17,3 milijona ljudi od 7,9 milijarde prebivalcev.
Seveda je slika po deležu cepljenega prebivalstva precej drugačna. Do 7. januarja je največji delež prebivalcev prvi odmerek protivirusnega cepiva, več kot 19,5 odstotka, dobil v Izraelu. Sledijo Združeni arabski emirati s skoraj devetimi odstotki in še ena država z malo ljudmi iz Perzijskega zaliva, Bahrajn, kjer so cepili dobre štiri odstotke prebivalcev.
Več kot odstotek prebivalcev so do zdaj enkrat cepili na primer v ZDA (1,8), Veliki Britaniji (1,9) in le eni članici EU, Danski (1,4). Slovenski podatki, ki jih ima OWD, nekoliko begajo. Čeprav je Slovenija po uradnih podatkih do zdaj dobila 33.150 odmerkov cepiva, OWD navaja, da je bilo do srede cepljenih 12.265 ljudi. Je pa že s tem z 0,59-odstotnim deležem cepljenega prebivalstva na tretjem mestu med članicami EU, za Dansko in Italijo; tam so cepili 0,68 odstotka ljudi.
S čim bodo cepili
Koliko svojih prebivalcev bo lahko katera država čim prej cepila v prihodnje, bo seveda odvisno od najbolj ozkega grla, proizvodnje cepiva po odobritvi njegove uporabe. Ker potekajo nakupi po načelu »kdor prvi pride, prvi melje«, je zelo pomembno, koliko potencialnih cepiv so države že naročile oziroma rezervirale.
Tu je bila, vsaj decembra lani, po podatkih univerze Duke iz ameriške zvezne države Severna Karolina, na prvem mestu EU. Do zdaj je rezervirala 1,6 milijarde odmerkov različnih cepiv. Na drugem mestu je z 1,5 milijarde odmerkov Indija, na tretjem z milijardo odmerkov ZDA. Na četrtem mestu je s 700 milijoni odmerkov mednarodna iniciativa Covax, ki bo cepivo, kakor zatrjujejo, delila tistim, ki in kjer ga najbolj potrebujejo. Na petem in šestem mestu sta s 358 in 357 milijoni odmerkov Kanada in Velika Britanija.
Nepresenetljivo na seznamu ni Rusije in Kitajske. Države so glede nabav že tako skrivnostne, avtoritarna režima v Moskvi in Pekingu pa še bolj. Očitno se najbolj zanašata na lastne sile. Rusi na izdelek zveznega raziskovalnega centra za epidemiologijo in mikrobiologijo – njihov sputnik V je bil sploh prvo cepivo proti koronavirusu v uporabi, čeprav na Zahodu ne zaupajo v njegovo varnost –, Kitajci pa na Sinovac. Rusi imajo po Štrukljevih besedah poleg sputnika še eno cepivo, Kitajci pa uporabljajo štiri svoja.
Odmerki največjih naročnikov razen Indije in Covaxa, ki ne bo kupoval za določene države, so veliko večji od števila njihovih prebivalcev. Tako je EU naročila oziroma rezervirala več kot trikrat več odmerkov, kot ima prebivalcev (če bi cepili prav vsakega, bi jih potrebovali dvakrat več), prav tako ZDA. Še večji je razkorak pri Britancih in Kanadčanih. Prvi so naročili petkrat več odmerkov, kot imajo prebivalcev, drugi kar desetkrat več, torej bi lahko vse precepili petkrat. Razvite države so se očitno odločile, da bodo za vsak primer naročile veliko več cepiva, kot bi ga dejansko potrebovale, saj se hočejo zavarovati pred tem, da bi, če katero ne bo prestalo testiranj, ostale praznih rok.
»Če bi nastala zakasnitev pri pridobitvi dovoljenja za promet ali bi bilo cepivo odpoklicano s trga, bi to povzročilo pomanjkanje in nepopravljivo škodo, zato si ekonomsko močne države vnaprej zagotovijo nemoten dostop do cepiv, čeprav ne bodo porabile vseh,« se strinja Štrukelj.
Do decembra je sicer največ naročil oziroma rezervacij, za 2,6 milijarde odmerkov, zbralo cepivo iz sodelovanja univerze v Oxfordu in britansko-švedskega farmacevta AstraZeneca. Drugo je z 1,3 milijarde odmerkov cepivo ameriškega Novavaxa, tretje s 732 milijoni odmerkov cepivo britanskega podjetja GlaxoSmithKline. Borut Štrukelj nam je povedal, da ima prvo že dovoljenje EU za promet, registrirali ga bodo predvidoma marca, drugo in tretje pa še nista na tej stopnji. Šele na četrtem in petem mestu sta cepivi, ki ju že uporabljajo. Pri ameriško-nemški navezi Pizer-BioNTech so imeli decembra naročenih oziroma rezerviranih
711 milijonov odmerkov, pri ameriškem farmacevtu Moderna pa 407 milijonov odmerkov.
❞
Šele na četrtem in petem mestu po naročilih sta cepivi, ki ju že uporabljajo.
❞
Cepivo, ki ga bomo pri nas dobili od 18. januarja do 1. februarja, bo večinoma namenjeno za cepljenje z drugim odmerkom.