Kot v filmu s srečnim koncem
O rekreativnem teku kot najpogostejši obliki rekreacije je bilo povedano vse in še več, kljub temu pa se začetniškim napakam skoraj ni mogoče izogniti. Na kaj je treba biti pozoren pri ukvarjanju z najosnovnejšo obliko gibanja – poleg hoje –, smo vprašali Marušo Mišmaš Zrimšek, najboljšo slovensko atletinjo leta 2020, ki je lahko vsem športnikom, tako vrhunskim kot rekreativnim, zgled, kako se postopoma vračati po hudi poškodbi.
red nami je olimpijsko leto, kakršnega ni bilo skoraj dve desetletji. Takrat so nazadnje v enem koledarskem letu potekale tako zimske kot poletne olimpijske igre. Medtem ko je bilo leta 1992 središče športnega sveta postavljeno v romansko okolje (Albertville in Barcelona), se bo epicenter dogajanja med julijem 2021 in februarjem 2022 prestavil na azijski vzhod: najprej bodo v Tokiu potekale poletne – zaradi koronavirusa prestavljene – igre, nato v Pekingu še zimske. V Nedelovi redakciji smo zato sklenili, da v prihodnjih trinajstih mesecih rubriko Gibajmo se posvetimo predstavitvi olimpijskih športov. V pogovorih s slovenskimi kandidati za Tokio 2021 in Peking 2022 ter nekdanjimi olimpijci se bomo ukvarjali
Ppredvsem z vprašanji, ali je njihov šport mogoče na rekreativni ravni vključiti v zdrav življenjski slog, kako to doseči in čemu se je priporočljivo izogniti. Pri tem seveda ne bomo spregledali zanimivih olimpijskih poti naših športnikov.
Izmikajoče se igre
Tako abecedni vrstni red kot hierarhija olimpijskih športov nam velevata, da začnemo s kraljico – atletiko, ki jo v grobem lahko razdelimo na skoke, mete in teke. Da so slednji najbolj preprosta in zato tudi najpogostejša oblika rekreacije, smo slišali že neštetokrat. Neštetokrat smo slišali tudi o najpogostejših napakah rekreativcev, pa se te vseeno dogajajo vedno znova. Zato je vedno znova smiselno opozarjati nanje.
»Večina napak je povezanih s pretiravanjem. Tako v vrhunskem športu kot rekreativnem. Preveliko število pretečenih kilometrov pri marsikom, tudi pri meni, začne povzročati bolečine in poškodbe. Pogosta začetniška napaka je tudi, da nekdo začne samo teči, pozabi pa na druge vidike vadbe, kot so vaje za krepitev mišic trupa, raztezanje in podobno,« pravi slovenska rekorderka v teku na 3000 metrov z zaprekami Maruša Mišmaš Zrimšek. Če kdo, potem ona ve, kako se spoprijeti s poškodbami.
Njena (ne)olimpijska zgodba je dokaj nenavadna. Verjetno ni veliko vrhunskih športnikov, ki bi bili tako dolgo »zreli« za nastop na največjem športnem dogodku, pa se jim ta še vedno izmika. Leta 2015 je zlahka dosegla normo za igre v Riu, vendar se je nato poškodovala. Kljub temu je naslednje leto potrdila normo, in ko so kronične težave s tetivo dober mesec pred olimpijskimi igrami izginile, se je zdelo, da bo vendarle potovala v Brazilijo, vendar so se znova pojavile in zdravniki so ji odsvetovali nastop.
Po operaciji tetive in dolgotrajni rehabilitaciji se je postopoma vračala na vrhunsko raven. Napredovala je iz
❞
Olimpijske igre gledajo vsi, svetovnih prvenstev v atletiki pač ne. Zato so prve zanimivejše z marketinškega vidika.
leta v leto. Najboljša doslej je bila prav lani, ko bi morale biti olimpijske igre v Tokiu, pa jih je odnesel koronavirus. »Zdaj na to gledam kot na zanimivo zgodbo. Sprijaznila sem se s potekom dogodkov. Včasih se mi zdi, kot da se vse skupaj dogaja v ilmu; upam, da s srečnim koncem. Ko bom končno nastopila na olimpijskih igrah, bo to toliko več vredno, kot bi bilo brez te predzgodbe,« razmišlja atletinja, ki je lani 2000 metrov z zaprekami, kar je sicer neolimpijska disciplina, pretekla v 5:56,28, kar je drugi najboljši izid na svetu vseh časov.
»Kot otrok nisem imela želje, da bom nekoč vrhunska športnica in bom nastopila na olimpijskih igrah, kljub temu pa sem jih od nekdaj z zanimanjem spremljala. To je edini športni dogodek, ko smo doma gledali tudi tiste športe, ki jih sicer nismo. Spomnim se občutkov evforije, ko sva z mamo navijali za slovenske športnike.«
Olimpijske igre in svetovno prvenstvo v atletiki sta po njenem mnenju enakovredna dogodka, če ju presojamo s tekmovalnega vidika. Konkurenca je enaka – najboljša mogoča. Razlika se skriva v tem, da »olimpijske igre gledajo vsi, svetovnih prvenstev pač ne. Zato so prve zanimivejše z marketinškega vidika.«
Letos ji ne bi smele uiti, če je le ne bo spet zagodla korona. Na ta dejavnik športnik nima vpliva, medtem ko ga na poškodbe pogosto ima. Po operaciji tetive Mišmaš Zrimškova še bolj skrbno pazi, da svojega telesa ne požene prek roba. »Hitro se poškodujem, če tečem preveč, zato kolesarim in vzdržljivostne treninge izvajam v bazenu. No, zdaj so zaprti, zato ostane le kolo, s katerim kombiniram dolge teke. Ugotovila sem, da mi to ustreza.«
Lahko in blaženo
Poleg tega dela veliko vaj za moč, stabilizacijo trupa, vaje za gležnje z elastiko, dvige na prste, ekscentrične vaje za krepitev tetive, raztezne vaje … Izogiba se teku po asfaltu, ki je preveč agresivna podlaga. »Takoj začutim, da me noge bolijo bolj kot običajno. Zato – če se le da – tečem po makadamu. Glede obutve imam najraje lahko in blaženo. Prisegam na tekaške copate Nike Pegasus.«
Vsakdo, ki se ukvarja s tekom, bi se moral zavedati pomena ogrevanja. Rutina se tudi pri vrhunskih športnikih razlikuje od posameznika do posameznika. Pri najboljši slovenski atletinji leta 2020 je videti približno takole: najprej teče od petnajst do dvajset minut.
❞
Nimam izkušenj s treniranjem, nisem strokovnjakinja za rekreativni šport. Lahko le svetujem po zdravi pameti, da ni dobro pretiravati, da je na začetku smiselna kombinacija teka in hoje …